All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Avgusta letos je več kot 190 držav doseglo soglasje glede agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Pozneje ta mesec jo bodo voditelji držav v New Yorku sprejeli skupaj s cilji trajnostnega razvoja. Ti so za razliko od prejšnjih ciljev namenjeni tako državam v razvoju kot tudi razvitim državam ter se osredotočajo na širši sklop tem trajnostnega razvoja. V številne od skupno 17 ciljev trajnostnega razvoja so vključeni elementi, povezani z okoljem, rabo virov ali podnebnimi spremembami.
Evropa se opira na intenzivno kmetijstvo, da bi pridelala zadostno količino hrane, kar vpliva na okolje in naše zdravje. Ali lahko Evropa najde okolju prijaznejši način za pridelavo hrane? To vprašanje smo postavili Ybelu Hoogeveenu, vodji skupine pri Evropski agenciji za okolje, ki preučuje vpliv porabe virov na okolje in blaginjo ljudi.
Evropsko gospodarstvo še vedno čuti vpliv gospodarske krize, ki se je začela leta 2008. Brezposelnost in zniževanje plač sta prizadela na milijone ljudi. Ali naj govorimo o okolju, medtem ko novi diplomanti ne morejo najti službe na enem od najbogatejših koncev sveta? Novi okoljski akcijski program Evropske unije počne prav to, in še več. Okolje obravnava kot neločljiv sestavni del našega zdravja in našega gospodarstva.
„Pozitivna novica je, da so se razmere v zadnjih desetletjih precej izboljšale v smislu izpostavljenosti več onesnaževalom zraka. Vendar ta onesnaževala, ki smo jih uspeli najbolj zmanjšati, ne povzročajo največje škode človeškemu zdravju in okolju,“ je dejal Valentin Foltescu, ki je zadolžen za ocenjevanje kakovosti zraka in sporočanje podatkov na Evropski agenciji za okolje. Valentina smo vprašali, kaj Evropska agencija za okolje dela na področju kakovosti zraka in kaj kažejo najnovejši podatki.
Naš svet se nenehno spreminja. Kako lahko te sprotne spremembe usmerimo v doseganje svetovne trajnosti do leta 2050? Kako lahko najdemo ravnotežje med gospodarstvom in okoljem, med kratkoročnim in dolgoročnim? Odgovor se skriva v načinu, kako vodimo ta proces prehoda, ne da bi pri tem obstali v netrajnostnih sistemih.
Z rastjo prebivalstva, urbanizacijo in gospodarskim razvojem se povečujejo potrebe po sladki vodi v mestih po vsej Evropi. Hkrati podnebne spremembe in onesnaževanje prav tako vplivajo na razpoložljivost vode za prebivalce v mestih. Kako lahko evropska mesta še naprej zagotavljajo sladko vodo svojim prebivalcem?
Hrano potrebujemo, za njeno pridelavo pa potrebujemo čisto sladko vodo. Z naraščanjem potreb, ki nastajajo zaradi dejavnosti ljudi, na eni strani in podnebnih sprememb na drugi strani, mnoge regije, zlasti na jugu, vse težje zagotavljajo dovolj sladke vode za svoje potrebe. Kako lahko še naprej pridelujemo hrano, ne da bi v naravi primanjkovalo čiste vode? Vsekakor bi pomagala učinkovitejša raba vode v kmetijstvu.
Poljedelstvo je veliko in vedno večje breme za evropske vodne vire, saj pomeni vedno večje pomanjkanje vode in škodo ekosistemom. Da bi dosegli trajnostno rabo vode, je treba kmetovalcem dati prave cenovne spodbude, nasvete in pomoč.
„Vodo nam zaprejo enkrat ali dvakrat na mesec, včasih večkrat,″ je povedal Barış Tekin, ki z ženo in hčerko živi v stanovanju v Beşiktaşu, zgodovinski četrti Istanbula. „V stanovanju hranimo okoli 50 litrov ustekleničene vode za umivanje in čiščenje, za vsak primer. Če je voda res dolgo zaprta, gremo k mojemu očetu ali staršem moje žene,″ pravi Barış, profesor ekonomije za Univerzi Marmara.
Ali je vrtnarjenje eden izmed vaših konjičkov? Če je temu tako in živite v srednji ali severni Evropi, je „ubijalski polž slinar″ verjetno eden izmed vaših osebnih sovražnikov. Polž, ki brez usmiljenja napada vaše dišavnice in zelenjavo, se zdi imun na ukrepe nadzora.
Zgodba ribiča Ponoči 6. oktobra 1986 so ribiči jastogov iz majhnega mesta Gilleleje, severno od Kopenhagna, med ribarjenjem v morju Kattegat našli v svojih mrežah polno norveških jastogov. Številni izmed njih so bili mrtvi ali pa so umirali. Približno polovica je bila čudne barve.
Vsako leto se v središču Kopenhagna odprejo vrata znamenitega starega zabaviščnega parka Tivoli Gardens, s čimer je uradno zaznamovan začetek podaljšanega božičnega obdobja. Tega decembra bo svetleče luči Tivolija verjetno zasenčil COP 15 – najpomembnejše zasedanje o podnebnih spremembah v zgodovini – saj se v dansko prestolnico zgrinja na tisoče diplomatov, politikov, poslovnežev, okoljevarstvenikov in strokovnjakov za podnebje z vsega sveta.
* Osebe v tej zgodbi so izmišljene. Toda podatki so resnični. Zgodba se dogaja 27. julija 2008, ko je bilo v Bruslju objavljeno opozorilo o kakovosti zraka
Odpadki brez meja: Zhang Guofu, 35, zasluži 700 EUR na mesec, kar je na kitajskem podeželju ogromna plača. Prisluži si jo z brskanjem po odpadkih, kjer so med drugim nakupovalne vrečke iz britanske verige supermarketov in DVD-ji v angleškem jeziku. Resnica je, da lahko odpadki, odvrženi v koš v Londonu, zlahka pristanejo do 5000 milj daleč stran, v reciklažnem obratu v kitajski regiji delte reke Pearl.
For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/articles/all-articles or scan the QR code.
PDF generated on 22.11.2024 20:24
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14