All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Ključna področja dela agencije EEA v tem letu so proučevanje učinkov podnebnih sprememb in tega, kako se lahko naša družba spopade z grožnjami in tveganji za naše zdravje in dobro počutje ter se bolje pripravi nanje. Pridružili smo se trem strokovnjakinjam, Ini Vandecasteele, Aleksandri Kazmierczak in Elini Vanuytrecht, ki proučujejo, kako se lahko še bolje prilagodimo in okrepimo odpornost proti podnebnim spremembam v mestih ter prepoznamo nastajajoča podnebna tveganja za zdravje zaradi poplav, suš in slabše kakovosti vode.
Državljani po vsej Evropi so ravnokar izvolili nov Evropski parlament in določili smer politik EU v naslednjih petih letih. Izvršno direktorico Evropske agencije za okolje (EEA) Leeno Ylä-Mononen smo povprašali o pomembnosti teh volitev ter o prihodnjih okoljskih in podnebnih izzivih.
Evropska agencija za okolje je pravkar objavila evropsko oceno podnebnih tveganj (EUCRA), tj. pomembno poročilo, ki naj bi Evropi pomagalo pri spopadanju z vse večjimi tveganji zaradi podnebnih sprememb. Pogovarjali smo se s kolegi Julie Berckmans, Marianne Dons Tychsen in Hansom-Martinom Füsselom, ki so v zadnjih dveh letih tesno sodelovali pri pripravi poročila.
Degradacija okolja in podnebne spremembe vplivajo na vse nas – na naše zdravje, gospodarstvo in družbo. Da bi se Evropa lahko spopadla z vse večjimi izzivi in vplivi, je določila ambiciozne politike in cilje. Pregled napredka kaže, da so za pomoč EU pri doseganju njenih ciljev potrebni celovito izvajanje okoljskih in podnebnih politik, po potrebi dodatni ukrepi in vključevanje drugih zahtev v druga področja politike. Ključnega pomena za hitrejši napredek bo ustrezno financiranje.
Evropska unija je od 80. let prejšnjega stoletja s sprejetjem ter izvajanjem politik in ukrepov dosegla znaten napredek pri izboljšanju kakovosti zraka. Vendar je onesnaženost zraka še vedno največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi v Evropi. To tveganje je še večje, če ga združimo z vplivi podnebnih sprememb, denimo s hudo vročino, ki najbolj prizadene ranljive skupine, kot so starejši in otroci.
Evropska unija in njene države članice se vse bolj osredotočajo na biomaso in na to, kako lahko podprejo prehod na trajnostno, podnebno nevtralno gospodarstvo. S Katarzyno Kowalczewsko, strokovnjakinjo agencije EEA za kmetijstvo in vključevanje LULUCF, smo se pogovarjali o nedavni publikaciji agencije z naslovom „The European Biomass Puzzle (Evropska sestavljanka o biomasi)“ in o tem, zakaj bi morali oblikovalci politik to tematiko skrbno proučiti.
Uporaba sintetične kemikalije bisfenol A (BPA), ki se uporablja v številnih plastičnih in kovinskih vsebnikih za hrano ter drugih potrošniških izdelkih, in izpostavljenost ljudi tej kemikaliji sta za številne ljudi v Evropi razlog za vse večjo zaskrbljenost. Z Magnusom Løfstedtom, strokovnjakom za kemikalije, okolje in zdravje pri agenciji EEA, smo se pogovarjali o nedavno objavljenem informativnem poročilu agencije EEA o tveganjih, ki jih predstavlja bisfenol A.
Poletje 2023 si bomo zapomnili po ekstremnih vremenskih dogodkih, od gozdnih požarov do katastrofalnih poplav v južni Evropi. Kako smo pripravljeni na tovrstne dogodke in njihove posledice? Neprestani vročinski valovi, ki prizadenejo milijone Evropejcev po vsej celini, požari v naravi in hudourniške poplave, ki vplivajo na številne skupnosti, zahtevajo še bolj ambiciozne ukrepe za pripravo na novo realnost in pospešitev prehoda na trajnost.
Hrup je povsod. Od glasnih siren do avtomobilov na avtocesti in letal nad glavo – hrup je v našem življenju bolj razširjen kot kdaj prej. Številni ljudje se morda ne zavedajo, da dolgotrajna izpostavljenost prometnemu hrupu ni le nadloga, temveč škoduje našemu telesnemu in duševnemu zdravju.
Narava je temelj našega zdravja in dobrega počutja. Zagotavlja nam čist zrak, vodo, hrano, materiale in prostor za rekreacijo. Preživljanje časa v naravi je koristno za naše duševno zdravje. Če ne skrbimo za planet, njegovo podnebje in ekosisteme, spodkopavamo delovanje družbe, poslabšujemo svoje življenje in, kar je morda najbolj neposredno, škodujemo lastnemu dobremu počutju.
Kakovost zraka v Evropi se izboljšuje. Vendar onesnažen zrak še vedno poslabšuje zdravje in povzroča smrti, ki jih je mogoče preprečiti, zlasti v mestih. Dobra novica je, da lahko pomagajo čistejše rešitve za promet, ogrevanje, industrijo in kmetijstvo.
Kemikalije so povsod. Kamnine, morja, zrak, rastline, živali in mi ljudje smo namreč sestavljeni iz kemičnih elementov. Dobra novica je, da niso vse kemikalije strupene. Slaba novica pa je, da nekatere so. Na srečo si Evropa prizadeva za zmanjšanje škode zaradi nevarnih snovi.
Nevarne kemikalije so povsod okoli nas. Varnejše alternative, kemikalije v krožnem gospodarstvu ter način, na katerega lahko znanje in predpisi pripomorejo k oblikovanju odločitev potrošnikov in vlagateljev, so bile teme, ki smo jih obravnavali z Jerkerjem Ligthartom iz švedske nevladne organizacije ChemSec, katere cilj je pospešiti prehod v svet brez nevarnih kemikalij.
Evropski okoljski in zdravstveni atlas EEA je zbirka podatkov in zemljevidov, ki prikazujejo ključne informacije o kakovosti okolja in okoljskih tveganjih v Evropi. Z Gerardom Sanchezom, strokovnjakom EEA za okolje, zdravje in dobro počutje, smo se pogovarjali o atlasu in o tem, komu lahko koristi.
Vročinski valovi, suše, gozdni požari in poplave v spreminjajočih se podnebnih razmerah vse bolj vplivajo na naše zdravje in dobro počutje. EU spodbuja ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje na nacionalni, mestni in občinski ravni. Ali nam bodo ti ukrepi pomagali, da se bomo v prihodnosti lažje upirali ekstremnim vremenskim razmeram?
Čista voda je ključnega pomena za naravo ter zdravje in dobro počutje ljudi. Je tudi ključni vir za številne gospodarske sektorje. Številna območja v Evropi zaradi prekomernega izkoriščanja in podnebnih sprememb vse bolj trpijo zaradi pomanjkanja vode. Hkrati onesnaževanje ustvarja dodaten pritisk na ta omejen vir.
Ljudje se vse bolj zavedajo vpliva, ki ga ima naša potrošnja na naravo in podnebje. Ena ključnih kategorij potrošnje so oblačila in drugi tekstilni izdelki. Govorili smo z Larsom Mortensenom, strokovnjakom Evropske agencije za okolje za krožno gospodarstvo, potrošnjo in proizvodnjo, ki je pripravil več ocen v zvezi s tekstilom in njegovih vplivov na okolje.
Leto 1972: Spominjam se, ko sva se z očetom peš vračala s knjižnega sejma v Antwerpnu, obložena s knjigami. Tri so mi ostale v spominu: knjiga o ogroženih vrstah, Timesov atlas sveta in Omejitve za rast. Oče je vedno spodbujal moje zanimanje za naravoslovje, za svet, ki se mi je zdel neskončen v primerjavi z domačim okoljem, in znanost, ki spodbuja kritično razpravo o prihodnosti družbe.
Še nikoli nismo bili tako ogroženi. Naš planet se segreva, vrste pa izumirajo z zaskrbljujočo hitrostjo. V zadnjih dveh mesecih so na dveh svetovnih konferencah udeleženci z vsega sveta razpravljali o skupni tematiki – podnebju in biotski raznovrstnosti. Izzivi na obeh področjih so simptomi iste problematike, tj. naše netrajnostne proizvodnje in potrošnje. Kljub kompleksnosti pogajanj so te konference ključnega pomena za ozaveščanje, dosego soglasja in takojšnje ukrepanje na svetovni ravni.
Kaj so proizvajalci-odjemalci energije in kakšno vlogo lahko imajo pri spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov po vsej Evropi? S Javierjem Esparragojem, strokovnjakom za okolje in energijo pri Evropski agenciji za okolje (EEA), smo govorili o tem, kako lahko državljani, ustanove in podjetja pomagajo pri spopadanju s sedanjo energetsko krizo tako, da sami postanejo t.i. proizvajalci-odjemalci, ki proizvajajo in porabljajo energijo iz obnovljivih virov. Agencija EEA je v začetku tega meseca objavila poročilo, ki vsebuje pregled vloge proizvajalcev-odjemalcev energije iz obnovljivih virov, ki postaja vse pogostejša praksa zaradi boljše in cenejše tehnologije in politik, ki jo spodbujajo.
For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/articles/all-articles or scan the QR code.
PDF generated on 22.11.2024 15:06
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14