Električna vozila: pametna izbira za okolje

Agencija EEA je pred kratkim objavila novo Poročilo o mehanizmu poročanja o prometu in okolju. Glavni zaključek je, da so glede podnebnih sprememb in kakovosti zraka električni avtomobili nedvomno primernejši od avtomobilov na bencinski ali dizelski pogon. V nasprotju z nekaterimi pomisleki javnosti in negotovostmi glede okoljskih koristi električnih avtomobilov je znanost vse jasnejša. Tudi s trenutno skupno proizvodnjo električne energije v Evropi, ki še vedno vključuje veliko električne energije, pridobljene iz premoga, so koristi očitne. Te koristi pa se bodo še povečevale, saj bo Evropa v prihodnje uporabljala več obnovljivih virov energije.

To je eno izmed prvih poročil, ki v razpravo o električnih avtomobilih vključuje vidik krožnega gospodarstva in veliko pozornosti namenja ponovni uporabi, predelavi in recikliranju. Obstaja veliko znanstvenih študij o vplivih življenjskega kroga električnih avtomobilov. V agenciji EEA smo to znanje združiliin ga naredili dostopnejšega širšemu občinstvu. Da bi zmanjšali vpliv proizvodnje električnih avtomobilov na okolje, moramo poskrbeti za njihovo boljšo ponovno uporabo in recikliranje. Konec življenjskega obdobja je za električna vozila še posebno pomemben. Vsebujejo namreč veliko kovin in drugih kritičnih surovin, za predelavo katerih lahko porabimo velike količine energije, včasih pa so v njihovo proizvodnjo vključene tudi strupene snovi. Velika prednost je, če jih lahko predelamo iz obstoječih avtomobilov in ponovno uporabimo. Če lahko ponovno uporabimo celoten del, kot je na primer akumulator, lahko tako izjemno zmanjšamo celotni vpliv na okolje.

V poročilu izpostavljamo nekaj pomembnih ugotovitev. Najprej moramo zagotoviti, da električna energija, ki se uporablja pri izdelavi in pogonu električnih avtomobilov, prihaja iz obnovljivih virov. Naše poročilo kaže, da je to dejansko največji dejavnik, ki prinaša prednosti za okolje in zdavje.. Drugič, te avtomobile moramo narediti trajne. Iz vsakega narejenega električnega avtomobila je treba iztisniti največje možno število kilometrov. Če z njimi prevozimo le 70 000 kilometrov (km) in jih potem razrežemo, je njihov vpliv na okolje večji v primerjavi z običajnimi avtomobili, saj je za njihovo izdelavo potrebne veliko energije – več kot za običajen avtomobil. Toda ko z njimi prevozimo 150 000 km ali več, se primerjava močno prevesi v prid električnim vozilom. Nazadnje, ko je treba električni avtomobil razgraditi, moramo njegove materiale kar najbolj izkoristiti.

Treba je vedeti, da noben avtomobil nikoli ne bo 100‑odstotno čist. Tudi s prihodom električnega avtomobila se to ne bo spremenilo. Povedati želimo, da je za okolje električni avtomobil boljša izbira, če ga že resnično potrebujete. Vendar pa bodo uporaba javnega prevoza ali preprosto hoja ali kolesarjenje na delo za okolje vedno boljša rešitev. Avto ostaja avto; menjava vrste vozila  ne bo rešila težav s prometom, kot so zastoji.

Električni motorji so preprosto učinkovitejši od motorjev z notranjim zgorevanjem, tako da se več energije, ki je v akumulatorju, izkoristi za vožnjo avtomobila. Električna vozila zlasti pri vožnji v mestih porabijo manj energije. Prav tako ne povzročajo izpušnih plinov, kot so dušikovi oksidi in delci. Še vedno se pojavljajo delci pri zaviranjuin obrabi pnevmatik, vendar jih je na splošno manj kot pri avtomobilu na bencinski ali dizelski pogon. Električna vozila so tudi manj hrupna, še posebej pri  nižjih hitrostih.

Z vidika zdravja pa je njihova glavna prednost povezana s kakovostjo zraka. S porabo električne energije v električnih avtomobilih je še vedno povezano določeno onesnaževanje zraka, vendar to običajno prihaja iz elektrarn, ki imajo morda boljši nadzor nad onesnaževanjem, kot pri običajnih avtomobilih, prav tako pa so običajno oddaljene od gosto poseljenih območij.

Mnoge evropske države so dejansko precej dejavne pri spodbujanju njihove uporabe, zlasti Norveška, ki je sprejela velikopotezne politike za povečanje deleža električnih avtomobilov in za zagotovitev dobre napajalne infrastrukture. Tudi Nizozemska, Združeno kraljestvo in Francija so na tem področju naredile veliko. Če povzamemo, so Evropska unija skupaj z Združenimi državami Amerike in Kitajsko najpomembnejši akterji na svetovni ravni. Vsi ti ogromno vlagajo v električno mobilnost.

Potrošnike skrbi, ali je na avtocestah dovolj napajalnih postaj, pa tudi obremenitev električnih omrežij in stroški električne energije. Trenutno je na cesti zelo malo električnih avtomobilov. V nekaterih mestih jih je več kot v drugih, na splošno pa je bilo v lanskem letu približno 1,5 % novih vozil, prodanih v Evropi, električnih avtomobilov (električni akumulatorski in priključni hibridi). Zato moramo širiti tudi infrastrukturo, saj se na naših cestah pojavlja vedno več električnih avtomobilov. V nekaterih večjih mestih je infrastruktura že dobra, število javno dostopnih napajalnih postaj pa v zadnjih letih hitro narašča.

Da, račun za elektriko bo večji, toda uporaba električnega avtomobila vas bo stala manj kot običajnega avtomobila na bencinski ali dizelski pogon. Tako se bo sčasoma izravnala visoka nakupna cena električnih avtomobilov.

V poročilu agencije EEA iz leta 2016 „Electric vehicles and the energy sector — impacts on Europe's future emissions “ (Električna vozila in energetski sektor – vplivi na prihodnje emisije v Evropi) so predstavljeni vplivi na naša elektroenergetska omrežja. Če bi bilo leta 2050 80 % vseh avtomobilov električnih, bi se poraba električne energije v EU verjetno povečala za približno 10 %. Največji del povpraševanja po električni energiji bi še vedno prihajal iz industrije in zasebnih gospodinjstev. Prav tako kot infrastruktura napajalnih postaj se bo z večjim številom električnih avtomobilov moralo razviti tudi elektroenergetsko omrežje. To je izziv, vendar EU to že izvaja z vključevanjem obnovljivih virov energije v omrežje.

Celotna Evropska unija v zadnjem desetletju namenja več milijard evrov v ustrezne raziskave in si prizadeva za hitro širitev polnilne infrastrukture. Prav tako ogromno vlaga in spodbuja razvoj infrastrukture za alternativna goriva, kar vključuje polnilne postaje za električna vozila, zlasti na glavnih evropskih tranzitnih koridorjih.

EU si prizadeva tudi za razvoj proizvodnje akumulatorjev v Evropi, saj električne avtomobilske akumulatorje trenutno proizvajajo predvsem na Japonskem, Kitajskem in v Južni Koreji. Poleg tega pripravlja skupna pravila in standarde za električna vozila in polnilno infrastrukturo za prosto gibanje po Evropi.

Andreas Unterstaller