Razgovor – Kako naj Evropa doseže ničelno onesnaževanje?

Veliko je bilo povedanega o ambicijah EU do leta 2050, evropskem zelenem dogovoru in doseganju ogljične nevtralnosti. Kako akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje prispeva k tem prizadevanjem?

Evropski zeleni dogovor temelji na vrsti ambicioznih pobud, katerih pomemben element je akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, ki določa časovnico mejnikov za preprečevanje znatnega vpliva onesnaževanja na naše zdravje in ekosisteme.

Akcijski načrt se medsebojno dopolnjuje z drugimi ukrepi politike v okviru evropskega zelenega dogovora, kot so strategija „od vil do vilic“, akcijski načrt za krožno gospodarstvo, strategija za biotsko raznovrstnost, tematska strategija za tla in trajnostna strategija za kemikalije. Eden od ključnih ciljev akcijskega načrta je vključiti preprečevanje onesnaževanja v vsa ustrezna področja politike.

Čeprav podnebne spremembe v tem načrtu niso posebej obravnavane, je jasno, da nam bo izpolnjevanje ciljev akcijskega načrta pomagalo, da se približamo ciljem ogljične nevtralnosti. Podobno velja za boj proti podnebnim spremembam – ta bo posledično prispeval k zmanjšanju ravni onesnaženosti.

Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje se navezuje tudi na širše mednarodne agende, kot so denimo cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da se onesnaževanje ne ustavi na državnih mejah in da na primer naše potrošniške navade in ravnanje z odpadki v Evropi vplivajo na ravni onesnaženosti po vsem svetu.

Kaj konkretno vključuje akcijski načrt za ničelno onesnaževanje?

Gre za zelo široko področje, ki ga je težko jasno opredeliti, vendar je eden od ključnih ciljev tega načrta spodbujati in obveščati o vključevanju preprečevanja onesnaževanja v vse ustrezne politike EU. Drugi ključni elementi načrta vsebujejo odpravljanje neenakosti pri izpostavljenosti onesnaževanju, boljše izvajanje in izvrševanje zakonodaje, skupno ukrepanje in spodbujanje sprememb v družbi, spodbujanje globalnega prehoda na ničelno onesnaževanje in razvoj bolj celostnega pristopa k spremljanju onesnaževanja.

Akcijski načrt temelji na zavedanju, da je treba za uresničitev teh ciljev zagotoviti, da bodo politični ukrepi temeljili na preprečevanju onesnaževanja pri viru, in priznava, da so koncepti, kot sta denimo sanacija onesnaževanja okolja in odprava posledic na koncu proizvodne verige, manj trajnostne dolgoročne rešitve.

Sam načrt vključuje izčrpen seznam specifičnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zagon in napredek pri doseganju ničelnega onesnaževanja (v skladu s časovnim okvirom izvajanja ukrepov), ter določa in opredeljuje devet vodilnih ukrepov. Vodilni ukrep 1 na primer vključuje „zmanjšanje neenakosti na področju zdravja ob doseganju ničelnega onesnaževanja“.

Splošni časovni okvir akcijskega načrta traja do leta 2050, vendar vključuje tudi številne cilje za leto 2030, ki naj bi ustvarili začetni zagon pri uresničevanju cilja ničelnega onesnaževanja.

Kakšna je vloga Evropske agencije za okolje pri izvajanju akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje?

Naloga agencije je učinkovito spremljati napredek pri doseganju ničelnega onesnaževanja, da bomo lažje razumeli, kaj delamo dobro, kje je napredek počasnejši in o čem je treba zbrati dodatna znanja. To bo pripomoglo k uresničevanju ciljev načrta v prihodnjih letih.

Akcijski načrt vključuje zahtevo, da morata Evropska agencija za okolje in Skupno raziskovalno središče Evropske komisije pripraviti oceno spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja. Natančneje, Evropska agencija za okolje je odgovorna za pripravo ocene spremljanja, pri čemer naj bi bila prva predložena konec leta 2022, naslednja pa leta 2024.

S tem bo zagotovila celovito oceno nedavnih trendov onesnaževanja in skušala ugotoviti, ali naš dosedanji napredek v EU omogoča, da do leta 2030 uresničimo specifične cilje ničelnega onesnaževanja, pa tudi druge aktualne cilje politike. Agencija bo preučila tudi možnost izpolnitve dolgoročnih ciljev za leto 2050.

Kako bo Evropska agencija za okolje spremljala napredek?

Naša ocena, ki jo bomo objavili še letos, bo služila kot izhodišče za merjenje prihodnjega napredka. Poročilo bo temeljilo na razpoložljivih kazalnikih, ki prikazujejo nedavne trende v zvezi z emisijami in vplivi onesnaževanja. Na podlagi teh informacij bomo lahko opravili začetno analizo o tem, ali smo na dobri poti, da dosežemo specifične cilje za leto 2030, in ali je naša „smer potovanja“ na drugih področjih usklajena z obstoječimi cilji politike.

Pomembno je poudariti, da bo naša analiza pomagala razkriti področja, na katerih je naše znanje pomanjkljivo in na katerih moramo pridobiti več informacij in kazalnikov, kar bo mogoče uporabiti pri prihodnjih ocenah. Uporabili bomo tudi druge vire informacij (kot so ocene ali študije posameznih držav), da bomo lahko prepoznali nastajajoče izzive in zagotovili zgodnja opozorila o ključnih prihodnjih vprašanjih, ki jih je treba obravnavati.

Druga ocena, ki naj bi bila izvedena leta 2024, bo temeljila na poročilu za leto 2022 ter bo vključevala dodatne razpoložljive kazalnike in informacije za boljše razumevanje, kako napredujemo pri uresničevanju ciljev ničelnega onesnaževanja. Evropska komisija bo ti analizi nato uporabila za pripravo poročil o politikah terzagotovila informacije in smernice za prihodnjo politiko v zvezi z onesnaževanjem.

Kako realistično je, da bomo kdaj koli dosegli ničelno stopnjo onesnaževanja?

Raven ambicij v akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje je dejansko zelo visoka, kar bi lahko mnoge navdalo z dvomom glede uresničljivosti tega cilja. Vendar pa lahko ravno zastavitev visokih ciljev veliko jasneje pokaže potrebo po sistemskih spremembah in celovitejšem pristopu k obravnavanju onesnaževanja in njegovega vpliva.

Naš način življenja že sedaj presega zmogljivosti našega planeta. Onesnaženost zraka, tal in vode močno negativno vpliva na zdravje ljudi in ekosisteme. Študije, kot je globalno poročilo IPBES o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, kažejo, da sedanje človekove dejavnosti negativno vplivajo na ekosisteme, od katerih smo vsi odvisni, kar seveda ni trajnostno. Če želimo torej postati bolj trajnostna družba, si moramo močno prizadevati za dosego ciljev akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje.