naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Mesto — Od urbanih prostorov do urbanih ekosistemov

Article Objavljeno 22.03.2010 Zadnja sprememba 21.03.2023

Glede na to, da sedaj ekosisteme le uničujemo, zakaj jih ne bi začeli tudi ustvarjati?

pravi prof. Jacqueline McGlade

„Namesto da kvarimo ekosisteme, zakaj jih ne bi začeli ustvarjati?“ pravi prof. Jacqueline McGlade. „Imamo tehnologijo in strokovno znanje za načrtovanje. Po vsej Evropi obstajajo primeri prihodnosti, a so to le posamezni primeri inovativnosti. Preiti moramo od posameznih primerov do mest prihodnosti.“

„Poglejte na primer svetlobo – to je naravni vir. Ljudje radi delajo in živijo obkroženi z naravno svetlobo. V gradbeništvu lahko zlahka dosežemo boljši izkoristek naravne svetlobe. Ali na primer navpično vrtnarjenje. Z navpičnimi vrtovi lahko mesta spremenimo v trajne mestne kmetije, kjer pridelki rastejo na in v naših zgradbah.“

„Ideja živih zidov in navpičnih površin za pridelovanje je zelo stara in sega vse do visečih vrtov Babilona. Prav neverjetno je, da na tem področju do sedaj ni bilo storjenega več, toda zaradi podnebnih sprememb je spreminjanje naših navad postalo nujnost,“ pravi prof. McGlade.

Višje temperature v mestih zaradi betona in asfalta, ki vpija toploto in jo nato počasi sprošča, bi omogočile daljša obdobja rasti in večji pridelek. Na strehah in cevovodih bi se lahko zbirala deževnica in se nato uporabljala za zalivanje na različnih ravneh. Rastline bi delovale tudi kot izolacija, ki bi ohranjala bivalne prostore hladne poleti in toplejše pozimi.

Gibanja prebivalstva

Svetovno prebivalstvo se zbira v mestih. Osemdeset odstotkov svetovnega prebivalstva, ki naj bi do leta 2050 doseglo devet milijard ljudi, bo živelo v urbanih okoljih. Veliko mest pa se s težavo spoprijema z družbenimi in okoljskimi problemi, ki so posledica pritiskov prenaseljevanja, revščine, onesnaževanja in prometa.

Težnja k življenju v mestih se bo nadaljevala tudi v prihodnje. V svetovnem merilu mesta zavzemajo le 2 odstotka zemeljske površine, v njih pa živi kar polovica svetovnega prebivalstva(20). V Evropi nas kar 75 odstotkov živi v mestih. Do leta 2020 se bo ta delež povečal na 80 odstotkov. Evropska velemesta in mesta trenutno porabljajo 69 odstotkov energije in ustvarjajo večino izpustov toplogrednih plinov. Okoljski vplivi mest sežejo daleč in na široko zaradi njihove odvisnosti od zunanjih območij za zagotovitev potrebne energije in virov ter za odlaganje odpadkov. Študija širšega Londona(21) ocenjuje, da je okoljski odtis Londona 300-krat večji kot njegovo geografsko območje – to ustreza skoraj dvakratni velikosti celotne Velike Britanije. Onesnaženje iz mest vpliva tudi na območja zunaj njih.

Podnebne spremembe bodo življenje v mestu dodatno in usodno obremenile. Nekatera mesta bodo zaradi podnebnih sprememb resnično trpela. To pa bo še povečalo socialne neenakosti: najrevnejši so pogosto tudi najbolj ogroženi in nimajo ustreznih sredstev, da bi se lahko prilagodili. Podnebne spremembe pa bodo prizadele tudi mestno okolje, na primer kakovost zraka in vode.

Od prilagajanja do novega načina razmišljanja

Naša mesta so tako soočena z več težavami, od družbenih in zdravstvenih do okoljskih. Bližina ljudi, podjetij in storitev, povezanih s samo besedo mesto, pa predstavlja tudi veliko priložnost.

Mestno okolje ponuja veliko možnosti za trajnostno življenje. Gostota prebivalstva mest pomeni krajšo pot na delo in do storitev, večjo uporabo sredstev javnega prevoza in manjša bivališča, ki potrebujejo manj svetlobe in ogrevanja. Posledično prebivalci mest porabijo manj energije na osebo kot prebivalci podeželskih območij.(22)

Naša mesta obstajajo v edinstvenem položaju glede reševanja in prilagajanja na podnebne spremembe. Fizične lastnosti, načrtovanje, upravljanje in lokacija mest so le nekateri dejavniki, ki lahko prispevajo ali blažijo oboje.

Seveda so tehnični pristopi – kot so na primer protipoplavne ovire – le del rešitve. Prilagajanje zahteva tudi korenito spremembo načina razmišljanja o urbanem načrtovanju in upravljanju, ki mora vključevati vse povezane politike: rabo tal, bivanje, upravljanje z vodami, promet, energetiko, družbeno enakost in zdravstvo.

S poglobljenim razmislekom o zasnovi mest, gradnje, prometa in načrtovanja lahko naša mesta in urbane pokrajine spremenimo v „urbane ekosisteme“, ki bodo v ospredju blaženja podnebnih sprememb (boljši transport, čista energija) in prilagajanja (plavajoče hiše, navpično vrtnarjenje). Boljše urbano načrtovanje bo dvignilo kakovost življenja na vseh ravneh in z večjim trgom za nove tehnologije in zeleno arhitekturo ustvarilo nove zaposlitvene priložnosti.

Najpomembnejše je načrtovanje mest na način, ki bo zagotavljal manjšo porabo energije na prebivalca, in sicer z uvajanjem trajnostnega mestnega prevoza in bivalnih stavb z nizko porabo energije. Nove tehnologije za učinkovito rabo energije in obnovljivi viri, kot so sončna in vetrna energija ter alternativna goriva, so prav tako pomembni, saj posameznikom in organizacijam ponujajo možnost za spremembo njihovega vedenja.

Načrtovanje prihodnosti

„Prihodnost bo drugačna kot pričakujemo – le v to smo lahko prepričani. In za to negotovost načrtujemo,“ pravi Johan van der Pol, namestnik direktorja podjetja Dura Vermeer, nizozemskega gradbenega podjetja, ki trenutno načrtuje in gradi IJburg, novo četrt na vodi v Amsterdamu.

IJburg je eden izmed najbolj ambicioznih projektov mesta Amsterdam v vsej njegovi zgodovini. Zaradi vedno večjega števila prebivalcev in dvigajoče se gladine vode je moralo mesto postati bolj ustvarjalno: preizkušajo nov način gradnje na sami vodi. Nove hiše so „postavljene“ ob lebdeče sprehajalne poti in priključene na električno, vodno in komunalno omrežje. Zlahka jih lahko odklopimo in prestavimo kam drugam ­­– in „selitev“ s tem dobi povsem nov pomen. Razvijajoče mesto je sestavljeno iz okolju prijaznih lebdečih rastlinjakov, kjer rastejo vse vrste sadja in zelenjave.

Lebdeče hiše IJburga so le primer novega gibanja v načrtovanju in arhitekturi mest. Posledice podnebnih sprememb vključujejo vse od suš in vročinskih valov v južni Evropi do poplav na severu. Mesta se morajo prilagoditi. Nekateri mestni arhitekti, inženirji in načrtovalci mest rešitev ne iščejo le v močnejših protipoplavnih ovirah in premeščanju vode, temveč želijo oblikovati povsem nov pristop k mestnemu življenju. K urbani krajini pristopajo kot k urbanim ekosistemom prihodnosti.

Pariz brenči

Že 25 let na strehi pariške operne hiše domujejo čebele. Družina na tej najbolj pariški ustanovi je zelo uspešna in letno proizvede skoraj 500 kg medu.

Mestne čebele uspevajo in v mestu živi kar okoli 400 družin. Nove panje so sedaj postavili tudi v versajsko palačo in na Grand Palais. Mesta z vrtovi in parki čebelam zagotavljajo obilico cvetočih rastlin in dreves. Čeprav je onesnaženje v mestih, pa je tam veliko manj pesticidov. Kaže, da mestne čebele v Evropi uspevajo celo bolje kot njihove sorodnice na podeželju.

Francoska nacionalna zveza čebelarjev je leta 2005 pričela s kampanjo – Operacija čebele – s katero je želela čebele vključiti v mestno okolje. In kaže, da deluje. Zveza čebelarjev ocenjuje, da vsak pariški panj proizvede najmanj 50–60 kg medu na žetev, smrtnost kolonij pa je od 3–5 %. Za primerjavo: podeželske čebele proizvedejo od 10 do 20 kilogramov medu, smrtnost kolonij na podeželju pa je med 30–40 %.

Čebele so pridne tudi v Londonu. Po poročanju Londonske zveze čebelarjev mestne čebele uživajo v obilju cvetočih rastlin in dreves ter razmeroma nizki rabi pesticidov. Zato in zaradi nekoliko milejšega vremena so sezone čebelarjenja daljše in ponavadi bolj produktivne kot na podeželskih območjih. To pa je izvrsten primer možnosti našega urbanega ekosistema.

Izmenjava znanj in dobre prakse

“Evropska mesta se soočajo z različnimi izzivi, ki zahtevajo različne odzive,“ pravi Ronan Uhel, vodja Naravnih sistemov in programa ranljivosti pri Evropski agenciji za okolje.

„V mestih, ki bodo začela ukrepati zgodaj, se bodo pokazali najboljši rezultati naložb v prilagajanje. Do danes pa je število evropskih mest, ki so oblikovala strategijo za prilagajanje na „nove“ pogoje podnebnih sprememb, zelo majhno – dejansko izvajanje ukrepov je do sedaj bilo omejeno le na manjše projekte,“ pravi.

Druga mesta morda nimajo takšnega znanja in virov in bodo potrebovala dodatno podporo in usmerjanje. Boljše posredovanje in izmenjava izkušenj in najboljših praks med mesti trenutno predstavlja najbolj dragocen vir.

„Thisted je majhna skupnost na zahodu Danske, ki je energetsko samozadostna. Včasih energijo pošilja celo v nacionalno omrežje. Skupnost je svojo usodo ponovno vzela v svoje roke. Morda zveni filozofsko, vendar je to to, o čemer govorimo: ponovno postati to, kar resnično smo,“ pravi Ronan Uhel.

„Ustvarili smo skupnosti ljudi, ki potrebujejo pomoč. Pogosto imamo le navidezen stik z našim naravnim okoljem, npr. naša v toplotno skrčljivo folijo zavita hrana, voda. Ponovno moramo odkriti, kdo smo in kje je naše mesto v naravi.“

Opazovanje Zemlje

V EEA verjamemo, da je za ustrezno reševanje okoljskih problemov potrebna vključitev vseh ljudi in njihovo 'prispevanje informacij', ki nam lahko pomagajo. Kmetje, vrtnarji, lovci, športniki - vsi imajo določeno lokalno znanje.

'Pogled na Zemljo (Eye on Earth)’ — projekt sodelovanja EEA z Microsoftom — zagotavlja hitre, vzajemne in skorajda sprotne informacije o kopalnih vodah in kakovosti zraka po Evropi; kmalu pa bodo ponudili tudi dodatne storitve. Uporabnikom omogoča, da jasno izrazijo svoje mnenje, ki lahko obogati in potrdi (ali morda ovrže) uradne informacije. Z vključevanjem neposrednih prispevkov državljanov, ki ljudem ponujajo pomembne in primerljive informacije, storitve kot je 'Pogled na Zemljo' pomembno prispevajo k boljšemu okoljskemu upravljanju: http://eyeonearth.cloudapp.net/

20. Okoljski program Združenih narodov, 2008

21. Uprava širšega Londona

22. IEA, 2008

Permalinks

Akcije dokumenta