Agencija EEA dopolnila 25 let: izkušnje kot osnova za doseganje trajnosti v Evropi

Politika: od posameznih vprašanj k sistemskim ukrepom

Okoljska ozaveščenost in razmišljanje o oblikovanju politike na tem področju sta se začela z opredelitvijo posameznih vprašanj, kot so kisli dež, kemično onesnaženje vodnih teles ali hitro upadanje populacij čebel in njihove posledice za zdravje ljudi in gospodarstvo. Po letu 1970 so države članice Evropske unije začele usklajevati svoja prizadevanja in politike, kar je posledica vse večjega priznavanja dejstva, da čezmejne okoljske težave, kot je onesnaževanje zraka ali vode, zahtevajo skupno ukrepanje.

V tem obdobju, ki je trajalo skoraj 50 let, so države EU postopoma razširile obseg svojih kolektivnih ukrepov in povečale svoje ambicije. Glede na vse večje razumevanje okoljskih problemov je postalo jasno, da je treba okoljska vprašanja vključiti v krovne politične okvire – tako v Evropi kot tudi na svetovni ravni. V Evropski uniji so podnebne in energetske politike zdaj bolj usklajene, politike mobilnosti pa so postale del širše dolgoročne vizije za podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050

V vseh političnih razpravah je postalo vse bolj jasno, da so zanesljive informacije o okolju ključnega pomena za oblikovanje in izvajanje učinkovitih politik.

Znanje: globlje in širše razumevanje

Evropska agencija za okolje je bila ustanovljena leta 1994[1], da bi zagotovila neodvisne in zanesljive informacije o evropskem okolju za podporo oblikovanju politik v Evropi. Odločitev je bila sprejeta, ker je za skupno ukrepanje potrebno skupno razumevanje zadevne težave. Brez celovitih in primerljivih podatkov pa je nemogoče oblikovati skupne politike in spremljati napredek le-teh.

Vzporedno s spreminjajočimi se potrebami politike so bila našim delovnim nalogam sčasoma dodana nova področja. Povečala se je tudi časovna in prostorska pokritost naših tematik in znanja on njih. Znanje agencije EEA danes zajema tematsko analizo posameznih vprašanj, ki se nanašajo na kakovost zraka, kakovost kopalnih voda, spremembe v pokrovnosti in rabi tal, preprečevanje nastajanja odpadkov , emisije toplogrednih plinov in emisije ogljikovega dioksida iz novih osebnih in kombiniranih vozil, pa tudi na bolj medsektorske in sistemske analize na področju podnebja in energije, prehranskega sistema in socialne ranljivosti zaradi neenake izpostavljenosti več okoljskim vplivom. Vsakih pet let te ocene dopolnimo z našim poročilom o stanju in obetih za evropsko okolje (SOER). Poročilo za leto 2020 bo objavljeno decembra. Naše delo na področju ocenjevanja in znanja se bo še naprej razvijalo skupaj s tekočimi in nastajajočimi potrebami politike.

Podatki in tehnologija: sprejemanje sprememb in raziskovanje priložnosti

Na začetku so okoljske podatke sporočali s tiskanim gradivom, poslanim agenciji po pošti, pozneje pa po telefaksu. Države članice lahko danes veliko količino podatkov predložijo neposredno v sistem Reportnet—  našo elektronsko platformo za poročanje. Potem ko preverimo kakovost teh podatkov, so na voljo vsem končnim uporabmikom

Vedno večji delež zbranih podatkov je povezan z geoprostorskimi informacijami, kar nam omogoča ogled sprememb v času in po vsej celini. Zemljevid lahko zdaj povečamo, si ogledamo zaščitena območja v omrežju Natura 2000 v EU in dobimo informacije o tam živečih zaščitenih vrstah. Nekateri podatki se sporočajo in dajejo na voljo v realnem času. Na tisoče opazovalnih postaj po Evropi, ki merijo koncentracije ključnih onesnaževal zraka, so zdaj priključene na isto omrežje, vse te informacije pa so dostopne prek evropskega indeksa kakovosti zraka – naše skupne platforme z Evropsko komisijo.

Digitalizacija in internet sta to, kar se je pred 25 leti zdelo nepredstavljivo, spremenila v običajno orodje. Ta revolucija okoljskih podatkov pa še zdaleč ni končana. Evropski program za opazovanje Zemlje Copernicus  nudi številne možnosti za spremljanje sprememb v evropskem okolju ter natančnost in raven podrobnosti, ki si ju pred 25 leti ni bilo mogoče zamisliti. V zvezi s temami, ki segajo od gostote gozdov do širjenja mestnih območij, satelitski podatki programa Copernicus dopolnjujejo ugotovitve na kraju samem, da bi lahko v celoti razumeli, kaj se dogaja in zakaj.

Glede na korenite spremembe v tehnologiji in zbiranju podatkov v zadnjih 25 letih je mogoče trditi, da bo tehnologija — bodisi v obliki umetne inteligence, daljinskega zaznavanja ali vedno večje zmogljivosti obdelave podatkov — še naprej oblikovala naše znanje in način dostopa do njega.

Mreža ljudi: izkušnje, strokovno znanje in zavezanost

Evropska agencija za okolje ni le središče znanja, ki povezuje znanost in politiko. Je tudi organizacija za mrežno povezovanje, ki združuje več sto akterjev — okoljske agencije in ministrstva, javne uprave in raziskovalne organizacije — v evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (Eionet). Kar se je začelo kot mreža 12 držav EU in več deset zaposlenih, danes vključuje 33 držav članic in šest sodelujočih držav po vsej Evropi ter več sto visoko usposobljenih uslužbencev s številnimi strokovnimi področji. Omrežje Eionet ima ključno vlogo pri vzpostavljanju in zagotavljanju rednih podatkovnih tokov iz vse Evrope. Eionet danes poleg ključne vloge na področju podatkov deluje tudi kot mreža znanja, ki zbira in izmenjuje izkušnje ter strokovno znanje organizacij članic. To skupno strokovno znanje in izkušnje agencije EEA in omrežja Eionet koristijo tudi partnerjem in projektom zunaj EU, vključno z državami evropskega sosedstva in humanim biomonitoringom za Evropo (HBM4EU).

V teh zadnjih 25 letih so se okolje, politika, znanje, podatki, tehnologija in Evropska agencija za okolje/omrežje Eionet spremenili in se bodo še naprej razvijali. V središču te nenehne rasti, inovacij in sprememb ostaja ena stvar nespremenjena: neutrudna zaveza ljudi v agenciji in njenih mrežah za izboljšanje okolja in s tem kakovosti življenja v Evropi in zunaj nje.

Ob letošnji 25. obletnici agencije EEA bomo prav s temi partnerji razmislili o naših preteklih in prihodnjih prispevkih ter o tem, kako lahko skupaj najbolje sprejmemo spremembe in prispevamo k doseganju dolgoročne trajnosti Evrope.

Naša zapuščina ne bi smelo biti uničevanje okolja, ki ga nismo uspeli ustaviti, ampak ena od prelomnih točk, ko smo z odločnim ukrepanjem odpravili uničevanje. Ko je na ulicah več tisoč študentov, ki zahtevajo ukrepanje, večina Evropejcev pa izraža zaskrbljenost glede okolja in podnebnih sprememb, je čas za drznejše ukrepe.

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje

Uvodnik, objavljen v številki glasila agencije EEA 02/2019 za junij 2019