Zdravo okolje je pogoj za trajnostno gospodarstvo in pravično družbo

Spremembe so stalnice našega planeta. Njegova kopenska površina, oceani, ozračje, podnebje in oblike življenja se stalno spreminjajo. Trenutne spremembe se od preteklih razlikujejo v hitrosti in obsegu ter njihovih dejavnikih in povzročiteljih. Ekstremni dogodki, kot so stoletni viharji, vročinski valovi, poplave in suše, so postali naša nova resničnost. Naslovi časopisnih člankov po vsem svetu kažejo na podnebno in okoljsko krizo, ki vpliva na prihodnost naših vrst. 

Globalno podnebje se spreminja in povzročitelj je človek

Ne glede na uporabljeni izraz – „naša nova resničnost“ ali „številne krize“ – so dejstva jasna. Globalno podnebje se spreminja, spremembe pa povzroča človek. Odvisnost naših gospodarstev od fosilnih goriv, načini rabe tal in globalno krčenje gozdov povečujejo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju, kar posledično spreminja globalno podnebje. Prav tako je jasno, da podnebne spremembe vplivajo na vsakogar in vsak kotiček našega planeta, vključno z Evropo. Nekatere skupnosti se lahko srečujejo z obsežnimi vročinskimi valovi in sušami, medtem ko se druge soočajo s pogostejšimi in hujšimi nevihtami. Podnebne spremembe vplivajo na ljudi, naravo in gospodarstvo.

Biotska raznovrstnost izginja hitreje kot kdaj koli prej

Znanost ima med drugim trdne dokaze, da raznovrstnost življenja na Zemlji nezadržno izginja. Vsako leto so številne vrste razglašene za izumrle, saj se njihovi habitati kar naprej uničujejo, drobijo ali onesnažujejo. Populacije nekaterih vrst, vključno z opraševalci, kot so čebele in metulji, ki so bistveni za našo blaginjo, so se zaradi razširjene uporabe pesticidov drastično zmanjšale. Onesnaževala, ki jih ustvarjajo gospodarske dejavnosti, se kopičijo v okolju, kar zmanjšuje sposobnost ekosistemov za obnavljanje in opravljanje življenskih funkcij, , ki so pomembne tudi za nas. Propadanje okolja ne vpliva le na rastline in živali, temveč tudi na ljudi.

 Sistemi porabe in proizvodnje niso trajnostni

21. stoletje med drugim zaznamujejo gospodarske in finančne krize. Raziskave potrjujejo, da naši sistemi porabe in proizvodnje preprosto niso trajnostni. Linearni gospodarski model – tj. črpanje surovin iz narave, proizvodnja in potrošnja izdelkov, ki jih nato zavržemo – ne povzroča le vse večjega onesnaževanja in kopičenja odpadkov, temveč tudi globalno tekmovanje za dostop do naravnih virov. Globalna omrežja se lahko širijo v večjem obsegu  kot materiali, izdelki ali onesnaževala: kriza, ki se začne v finančnem sektorju v eni državi, se lahko razširi po vsem svetu in povzroči dolgoletno stagnacijo in upad gospodarstva.

Jasno je tudi, da koristi gospodarske rasti niso enakomerno razporejene. Ravni dohodkov se med državami, regijami in mesti ter znotraj njih močno razlikujejo. Tudi v Evropi, kjer so življenjski standardi precej višji od svetovnega povprečja, so skupnosti in skupine, ki se preživljajo z dohodki pod pragom revščine. Obžalovanja vredno je spoznanje, da so nekatere skupnosti in ljudje tudi bolj izpostavljeni okoljskim nevarnostim. Večja verjetnost je, da živijo na območjih, ki so izpostavljena onesnaženosti zraka in poplavam, ter v neprimerno izoliranih hišah, ki ne zagotavljajo zaščite pred izjemnim mrazom in vročino. Skupine, ki imajo koristi, niso nujno tiste, ki nosijo stroške.

Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, se bodo prihodnje generacije ne glede na svojo državo in raven dohodka soočale z ekstremnimi temperaturami in vremenskimi dogodki, manj vrstami, vse večjim pomanjkanjem virov in večjo onesnaženostjo. Glede na ta predvidevanja ni presenetljivo, da na tisoče mladih Evropejcev na ulicah poziva oblikovalce politik, naj sprejmejo ambicioznejše in učinkovitejše ukrepe za blažitev podnebnih sprememb.

Mogoča je drugačna prihodnost

Evropa je v zadnjih 40 letih uvedla politike za reševanje perečih težav, kot sta onesnaževanje zraka in vode. Nekatere od teh dosegajo izjemne rezultate. Evropejci uživajo čistejši zrak in čistejše kopalne vode. Večji delež komunalnih odpadkov se reciklira. Vse več zemljišč in morskih območij je zaščitenih. Evropska unija zmanjšuje emisije toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Več milijard evrov je bilo vloženih v ustvarjanje mest, prijetnejših za bivanje, in trajnostno mobilnost. Delež energije, proizvedene iz obnovljivih virov, je eksponentno narasel …

V tem obdobju sta se razvila tudi naše poznavanje in razumevanje okolja, pri čemer je bistveno dejstvo, da so ljudje, okolje in gospodarstvo del istega sistema. Evropska agencija za okolje vse od svoje ustanovitve pred 25 leti povezuje in razvija ta področja znanja, da bi izboljšala naše sistemsko razumevanje. Ljudje ne morejo živeti dobro, če sta okolje in gospodarstvo v slabem stanju. Razlike v porazdelitvi koristi, kot sta gospodarska blaginja in čistejši zrak, ter stroškov, vključno z onesnaženostjo in izgubo pridelkov zaradi suše, bodo še naprej povzročali socialne nemire.

Ta dejstva morda težko sprejmemo. Podobno je težko spremeniti tudi vzpostavljene strukture upravljanja ter navade in želje potrošnikov. Kljub obsežnosti te naloge pa je še vedno mogoče zgraditi trajnostno prihodnost. Sem spadajo zaustavitev trenutnih ravnanj, na primer zmanjšanje okolju škodljivih subvencij ter postopna odprava in prepoved tehnologij, ki onesnažujejo okolje, hkrati pa  podpiranje trajnostnih alternativ in skupnosti, ki so jih spremembe prizadele. Ogljično nevtralno krožno gospodarstvo lahko zmanjša povpraševanje po našem naravnem kapitalu in omeji naraščanje globalnih temperatur. Za korenito spremembo bomo morali spremeniti tudi svoje navade in vedenje, na primer glede mobilnosti in prehranjevanja. Znanje za prehod v dolgoročno trajnostno družbo je že na voljo. Prav tako spremembe uživajo vse več javne podpore. Zdaj moramo prevzeti odgovornost in te spremembe pospešiti.

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje

Uvodnik, objavljen v številki glasila agencije EEA 01/2019 za marec 2019