Intervju – Kakšna je vloga biomase pri uresničevanju trajnostnih ciljev Evrope?

Kaj je biomasa ter zakaj je pomembna z vidika okoljskih in podnebnih ciljev?

Biomasa je izraz, ki se uporablja v številnih različnih okvirih. V našem nedavnem poročilu agencije EEA se ta izraz nanaša na vse rastlinstvo, ki tvori ekosisteme, skrbi za sekvestracijo ogljika ter zagotavlja hrano in surovine za najrazličnejše biološke materiale. Ti materiali se uporabljajo v številnih gospodarskih panogah, kot so gradbeništvo, energetika, promet ter pohištvena in tekstilna industrija. Biomaso je mogoče tudi ponovno uporabiti in reciklirati, da bi biološke materiale in izdelke čim bolje izkoristili glede na njihovo gospodarsko in okoljsko vrednost.

Konkurenca za biomaso je zelo močna, saj ima lahko ista vrsta biomase več končnih uporab in funkcij, vključno za naravo in biotsko raznovrstnost. Biomasa odstranjuje CO₂ iz ozračja ter shranjuje ogljik v živi biomasi in proizvodih iz biomase. Tako fosilne in mineralne materiale nadomešča z materiali in proizvodi na biološki osnovi, s katerimi se lahko zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Biomaso je treba obnoviti tudi zaradi narave in biotske raznovrstnosti, da se ohrani raznolikost evropskih pokrajin.

Evropski zeleni dogovor predvideva, da bo biomasa izpolnjevala več vlog v zvezi s prehransko in energetsko varnostjo, varstvom narave, zmanjšanjem onesnaževanja ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Kako se bodo te vloge na koncu okrepile ali si konkurirale, je treba še ugotoviti ter je v veliki meri odvisno od vzpostavljenih političnih spodbud in izvajanja politik.

Kakšen je bil cilj poročila agencije EEA o biomasi?

Zamisel o poročilu izhaja iz razprav med sodelavci agencije, ki se ukvarjajo z različnimi tematikami. Ugotovili smo, da v okviru naših tematskih delovnih področij na biomaso gledamo z različnih vidikov. Opazili smo tudi, da dejansko ne vemo, koliko biomase bi bilo potrebne, da dosežemo cilje evropskega zelenega dogovora, in ali je v EU mogoče trajnostno zadostiti stalnemu naraščajočemu povpraševanju po njej.

Zato smo se odločili, da bomo začeli zbirati dejstva o izvoru in tokovih biomase, da bi lahko ozaveščali o njenih številnih vlogah in funkcijah. Namen je bil tudi bolje razumeti dodatne koristi in kompromise ter jih umestiti v okvir politik EU ter proučiti povezavo med ekosistemi, sekvestracijo ogljika ter proizvodnjo in porabo biomase. Poročilo agencije EEA o biomasi se lahko na podlagi dejstev in analiz uporabi za spodbujanje razprave med različnimi deležniki o številnih temah, povezanih z biomaso.

Kako se biomasa trenutno uporablja v EU-27? Kateri so glavni trendi?

Večina zaloge biomase v EU se proizvede v EU, dve glavni kategoriji, na kateri smo se osredotočili v našem poročilu, pa sta kmetijska biomasa in lesna biomasa iz gozdov.

Na podlagi najnovejših podatkov Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC) o tokovih biomase v EU se več kot polovica kmetijske biomase uporabi za živalsko krmo in steljo in samo približno 13 % za hrano rastlinskega izvora za prehrano ljudi. Manjši delež se uporablja za biogoriva, vlakna in materiale. Za skoraj petino kmetijske biomase ni znano, za kaj se uporabi, kar je pomembna vrzel v znanju pri analiziranju odtisa, ki ga povzročajo njene različne uporabe.  

Lesna biomasa se uporablja kot material za gradbeništvo, pohištvo in druge lesne proizvode, papir in embalažo ter kot vir energije. Pri porabi energije iz obnovljivih virov v EU prevladuje biomasa. Ta je leta 2021 predstavljala več kot polovico celotne bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v EU. Med letoma 2000 in 2020 se je v skoraj vseh državah članicah znatno povečala uporaba trdne biomase, zlasti lesne, za proizvodnjo bioenergije. Različne vrste lesne biomase prispevajo k bioenergiji z zgorevanjem.

Kateri so ključni izzivi pri upravljanju biomase?

Glavni izziv izhaja iz znanstvenih raziskav, ki kažejo, da ne bo na voljo dovolj virov biomase iz EU, s katerimi bi lahko v prihodnosti izpolnili vse predvidene vloge iz evropskega zelenega dogovora. Oskrba z biomaso je še vedno omejena zaradi površine zemljišč, rasti vegetacije, spreminjajočega se podnebja in svetovne trgovine. Glede na vse večje in konkurenčnih zahtev po uporabi biomase v različnih gospodarskih panogah, med drugim tudi za varstvo narave, moramo narediti prednostni seznam njenih uporab. To pomeni, da se bodo morali deležniki zavedati stanja in razmisliti o različnih kompromisih med tem, kako doseči cilje politike, in tem, kako razpoložljivo biomaso porabljati zdaj ter hkrati zagotoviti njeno oskrbo v prihodnosti.

Različne vrste proizvodnje in uporabe biomase različno vplivajo na ekosisteme, zato je potreben bolj celovit pristop k njenemu upravljanju. Razlog je tudi v tem, da razmere v ekosistemih, ki zagotavljajo biomaso, na splošno niso dobre in se poslabšujejo, poleg tega pa se v zadnjih letih zmanjšuje tudi ponor ogljika v gozdovih, na katerega se tako zelo zanašamo pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 oziroma 2050. Da bi bila ta sestavljanka o biomasi še bolj zapletena, se sektorji primarne proizvodnje, kot sta kmetijstvo in gozdarstvo, že srečujejo z vplivi podnebnih sprememb, ki še bolj ogrožajo ponore ogljika in proizvodnjo biomase.

Ukrepi politike na področju rabe zemljišč in gospodarjenja z zemljišči, zlasti tisti, ki vplivajo na gozdove in kmetijstvo, bodo rezultate prinesli šele v naslednjih desetletjih. Pri načrtovanju za dosego ciljev za leti 2030 in 2050 ter naslednja leta pa so odločitve potrebne že danes.

Kako podnebne spremembe vplivajo na proizvodnjo biomase, kot so poljščine in gozdovi, v EU-27?

Podnebne spremembe vplivajo na proizvodnjo biomase s kmetijskih in gozdnih zemljišč v EU tako, da je prišlo do pomika podnebnih pasov (kar vključuje spremembe temperature in količine padavin), sprememb v rastnih sezonah ter vse večje pogostosti in resnosti ekstremnih vremenskih pojavov. Ti učinki hkrati pozitivno in negativno vplivajo na evropsko kmetijstvo in gozdna zemljišča, enako pa se predvideva tudi v prihodnosti.

Študije, ki proučujejo dolgoročne podnebne trende evropskih poljščin, so pokazale, da se je kmetijski donos koruze, pšenice in drugih žit v južni Evropi zmanjšal zaradi naraščajočih temperatur, zmanjšanja količine padavin in zamika letnih časov. V drugih delih Evrope spremembe temperature in količine padavin pozitivno vplivajo na nekatere vrste poljščin.

Hude in pogoste suše v EU negativno vplivajo na rast in stabilnost gozdov. Tovrstni dogodki povzročajo izgubo habitatov, selitev lokalnih vrst in širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter prispevajo h gozdnim požarom. Študije o prihodnjih vplivih podnebnih sprememb na gozdove so še brez jasnih zaključkov in kažejo na velike razlike med posameznimi državami, regijami ter živalskimi in rastlinskimi vrstami. To pa zato, ker je lahko odziv gozda na podnebne spremembe zapleten in večplasten. Gozdovi s pestro biotsko raznovrstnostjo so običajno bolj odporni na posledice podnebnih sprememb kot monokulturni gozdovi.

Lahko naštejete nekaj primerov političnih ciljev, povezanih z biomaso?

V okviru evropskega zelenega dogovora je bila nedavno sprejeta (oziroma je še v pripravi) obsežna tematska in medsektorska zakonodaja, ki je pomembna za proizvodnjo in porabo biomase. Izziv je zagotoviti, da bodo evropske in nacionalne politike o biomasi skladne in skrbno premišljene.

Na splošno je biomasa potrebna na več načinov za razogljičenje, saj lahko nadomesti ogljično intenzivna fosilna goriva ali gradbene materiale. To pa povečuje povpraševanje po pridobljeni biomasi, kar lahko povzroči spremembe v rabi tal in škoduje ekosistemom. Na drugi strani pa cilji glede odvzemov ogljika vidijo naravo kot rešitev ter pozivajo k večji sekvestraciji ogljika v gozdovih in drugih kopenskih ekosistemih. To bi lahko vplivalo na razpoložljivost biomase za nadomestitev ogljično intenzivnih materialov in izdelkov.

Poleg tega so vidiki proizvodnje biomase povezani s cilji politike za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki pozivajo k zmanjšanju uporabe zunanjih vložkov, manj intenzivnim praksam in omejitvi uporabe škodljivih kemičnih snovi ob hkratnem iskanju sonaravnih rešitev. Na splošno se pričakuje, da bodo te politike pripomogle h boljši kakovosti in večji količini zalog biomase, ki ostanejo v naravi, čeprav naj bi po pričakovanjih privedle tudi do zmanjšanja neto proizvodnje biomase za uporabo v biogospodarstvu. Poleg tega bi se lahko s prehodom na krožno gospodarstvo zmanjšalo povpraševanje po materialih iz primarne biomase in povečala razpoložljivost sekundarne biomase, na primer z recikliranjem.

Kot lahko vidite, obstaja kar nekaj izzivov glede uporabe biomase v povezavi s cilji evropskega zelenega dogovora. Z določeno uporabo biomase bi lahko koristno pripomogli k določenemu političnemu cilju, a bi s tem naredili medvedjo uslugo drugim političnim ciljem. Cilj našega poročila je prispevati k razpravi o politikah na podlagi zbranih dejstev in analiz.

Kot naslednji korak nameravamo z rezultati poročila seznaniti različne deležnike in našo mrežo Eionet, da bodo bolje razumeli potrebe po znanju in informacijah, ter jim predstaviti, kako lahko agencija EEA dodatno prispeva k iskanju rešitev za sestavljanko o biomasi.