Solidarnost v Evropi v času vojne

Neizzvana in neupravičena agresija ruske vojske v Ukrajini sedaj traja že drugi mesec. Vsak nov dan vojne prinaša čedalje več izgub in razdejanja. Priča smo človeški tragediji, v kateri so ogrožena življenja vojakov in civilistov, milijoni mater in otrok pa so prisiljeni poiskati zatočišče v sosednjih državah. Mnogi od tistih, ki so pred nekaj tedniživeli povsem vsakdanje življenje, so se zdaj kot prostovoljci pridružili ukrajinskim obrambnim silam. Pred nekaj meseci bi si le malokdo lahko zamislil takšen preobrat in hitrost razvoja dogodkov.

Evropska celina je doživela številne vojne. Evropske države so začele sodelovati na številnih političnih področjih, vključno na področju energentov, prav z namenom, da bi preprečile možnost prihodnjih vojn in vzpostavile trajni mir na svoji celini. Pred nastopom teh tragičnih dogodkov so mnogi morda pozabili ali jemali kot samoumevno dejstvo, da je bila Evropska unija ustanovljena predvsem s tem ciljem. V današnjem času evropsko sodelovanje poteka na številnih političnih tematskih področjih, od humanitarne pomoči in trgovine do okolja in kmetijstva, in to v političnem okviru miru, ki traja že več kot sedem desetletij.

Solidarnost znotraj EU in z Ukrajino

Pri spopadanju s trenutno krizo se Evropska unija in njenih 27 držav članic opirajo prav na to skupno voljo in zavezanost k sodelovanju, s čimer nastopajo in delujejo enotno ter beguncem zagotavljajo združeno podporo, medtem ko so zoper Rusijo uvedle številne gospodarske sankcije. Solidarnost znotraj EU in z Ukrajino so prejšnji mesecutrdili evropski voditelji na zasedanju Evropskega sveta v Versaillesu v Franciji.

Poleg zagotavljanja pomoči ukrajinskim beguncem je eno od vprašanj, ki jih je treba obravnavati na ravni EU, trenutna odvisnost EU od fosilnih goriv iz Rusije. Rusija ostaja glavni dobavitelj energije za nekatere države članice EU, zaradi česar so te še zlasti v ranljivem položaju. Rast svetovnih cen energentov se je sicer začela precej pred vojno v Ukrajini, vendar so cene s pričetkom vojne še bolj poskočile in postale še bolj nestabilne. Zmanjšanje uvoza iz Rusije bo najverjetneje kratkoročno še bolj vplivalo na njihovo rast.

Vodje držav EU so Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi načrt RePowerEU, v skladu s katerim bi EU že precej pred letom 2030 postala neodvisna od ruske nafte, premoga in plina, hkrati pa ublažila vpliv naraščajočih cen energentov in pospešila prehod na čisto energijo. Načrt se bo moral še bolj osredotočiti na energetsko učinkovitost in izboljšanje medsebojne povezanosti energetskih in električnih omrežij. Evropska komisija bo morala do konca tega meseca predlagati tudi načrt za kratko- do srednjeročno zanesljivost oskrbe za naslednjo zimo.

Evropski zeleni dogovor in evropska podnebna pravila so Evropski uniji že utrli pot k uresničitvi podnebne nevtralnosti do leta 2050 z ambicioznimi mejniki, vključno s 55-odstotnim zmanjšanjem emisij do leta 2030. Glede na nedavni razvoj dogodkov je jasno, da bo morala EU sprejeti še ambicioznejše ukrepe. To pa ne pomeni nujno, da so potrebna kakšna koli odstopanja od začrtane poti. Ravno nasprotno, zmanjšanje odvisnosti EU od fosilnih goriv lahko dejansko pospeši energetski prehod.

Neizmerljive in nenadomestljive izgube

Vojne neizbežno prinašajo uničenje in izgubo. Opustošenje, ki ga povzroča ta vojna, se ne meri le v številu izgubljenih življenj ali vrednosti izgubljenega premoženja. Za ljudi, ki jih je vojna neposredno prizadela, to pomeni izgubo najdražjih, družine in prijateljev, ki jih ne bodo mogli nikoli nadomestiti. Prav tako jim bo težko povrniti občutek varnosti doma in zaupanje v druge. Za obnovo tega, kar je bilo uničeno v nekaj sekundah, bo potrebnih več desetletij.

Vojne imajo tudi dolgotrajne posledice za okolje. Odvisno od obsega uničenja, ki ga povzroča vojna, in vrst uporabljenega orožja, lahko strupene kemikalije ostanejo v vodi, tleh in zraku še mnoga desetletja, kar pomeni hude posledice za zdravje ljudi, habitatov in vrst. Poleg tega, da povzročajo veliko onesnaženje, ogromno količino odpadkov in uničenje ekosistemov, vojne in povojna obnova povečujejo porabo virov, kar prinaša dodatne pritiske in povečano povpraševanje po energiji in gradbenih materialih.

Prav tako je zelo verjetno, da bo vojna vplivala na ponudbo pšenice na svetovnem trgu, kar bi lahko zvišalo svetovne cene hrane in povzročilo pomanjkanje v nekaterih regijah. Ne glede na vzroke bodo ti pretresi in kriza nekatere ljudi in regije bolj prizadeli kot druge. Naša dolžnost in evropske vrednote nas zavezujejo k temu, da pokažemo solidarnost s tistimi, ki potrebujejo pomoč.

Moje misli so z vsemi Ukrajinci, ki jih je prizadela ta kriza. Lahko zgolj upam, da se bo vojaška agresija hitro in mirno končala brez nadaljnjih žrtev.