naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Obremenitev s hrupom je velik problem za zdravje ljudi in okolje

Spremeni jezik
Article Objavljeno 14.04.2020 Zadnja sprememba 11.05.2021
4 min read
Obremenitev s hrupom je vse večji problem po vsej Evropi in mnogi se morda ne zavedajo, kakšen vpliv ima na njihovo zdravje. Z Eulalio Peris, strokovnjakinjo Evropske agencije za okolje na področju okoljskega hrupa, smo razpravljali o ključnih ugotovitvah poročila Evropske agencije za okolje z naslovom „Environmental noise in Europe — 2020“ (Okoljski hrup v Evropi – 2020), ki je bilo objavljeno v začetku tega meseca.


Katere so glavne ugotovitve drugega poročila o okoljskem hrupu, ki ga je objavila agencija EEA?

Poročilo kaže, da okoljski hrup, zlasti hrup cestnega prometa, ostaja izrazit okoljski problem, ki vpliva na zdravje in dobro počutje milijonov ljudi v Evropi. Dolgotrajnim ravnem hrupa, ki škodijo zdravju, je izpostavljenih 20 odstotkov evropskega prebivalstva. To je več kot 100 milijonov ljudi v Evropi. Podatki tudi kažejo, da cilji politike na področju okoljskega hrupa niso bili doseženi. Na podlagi naših napovedi je zaradi rasti mest in povečanega povpraševanja po mobilnosti malo verjetno, da se bo število ljudi, izpostavljenih hrupu, v prihodnosti bistveno zmanjšalo.

Kakšni so konkretni vplivi na zdravje? Kako velik je problem obremenitve s hrupom v primerjavi z onesnaženostjo zraka?

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu ima lahko različne učinke na zdravje, vključno z občutkom neprijetnosti, motnjami spanja, negativnimi učinki na kardiovaskularni in metabolni sistem ter kognitivnimi motnjami pri otrocih. Glede na trenutne podatke ocenjujemo, da okoljski hrup prispeva k pojavu 48 000 novih primerov ishemičnih bolezni srca na leto in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti. Poleg tega ocenjujemo, da 22 milijonov ljudi trpi zaradi kroničnega občutka vznemirjenosti, 6,5 milijona ljudi pa zaradi kroničnih motenj spanja. Menimo, da zaradi hrupa zrakoplovov 12 500 šoloobveznih otrok v šoli trpi zaradi motnje branja.

Mnogo ljudi se ne zaveda, da je obremenitev s hrupom resen problem, saj vpliva na zdravje, tudi njihovo. Seveda je veliko več prezgodnjih smrti povezanih z onesnaženostjo zraka kot s hrupom. Vendar pa se zdi, da ima hrup večji vpliv na kazalce, povezane s kakovostjo življenja in duševnim zdravjem. V skladu z nekaterimi ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije je hrup drugi največji okoljski vzrok zdravstvenih težav, takoj za vplivom onesnaženosti zraka (trdni delci).

V poročilu so navedene tudi težave pri izvajanju direktive EU o okoljskem hrupu. Kakšne so težave?

V nekaterih državah še vedno manjka velik delež podatkov v obliki kart hrupa in akcijskih načrtov. Težav s hrupom ni mogoče ustrezno oceniti in obravnavati, če države, regije in mesta ne pripravijo kart hrupa ali akcijskih načrtov, ki jih zahteva direktiva.

Kako je Evropska agencija za okolje vključena v zagotavljanje, da so oblikovalci politik in javnost seznanjeni z obremenjevanjem okolja s hrupom?

Agencija EEA je pristojna za zbiranje vseh informacij, ki jih države predložijo v skladu z direktivo o okoljskem hrupu. Trenutno poznavanje virov hrupa in izpostavljenosti prebivalstva v Evropi v veliki meri temelji na tej zbirki podatkov. Na podlagi teh podatkov pripravljamo številna poročila in presoje. Ta služijo kot pomoč za spremljanje napredka pri doseganju ciljev glede obremenitve s hrupom, lahko pa tudi prispevajo k razvoju prihodnjih okoljskih akcijskih programov. Poleg nedavno objavljenega poročila o okoljskem hrupu v Evropi obstajajo številna predhodna poročila o hrupu, ki jih je pripravila Evropska agencija za okolje, kot so Quiet areas in Europe — The environment unaffected by noise pollution (2016) (Mirna območja v Evropi – okolje, kjer ni obremenitev s hrupom), Unequal exposure and unequal impacts: Social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe (2018) (Neenakomerna izpostavljenost in neenaki vplivi: socialna ranljivost na onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in ekstremne temperature v Evropi). Ljudje, lahko informacije o obremenitvah s hrupom preverijo tudi prek pregledovalnika hrupa agencije EEA ali informativnih biltenov o hrupu za posamezne države.

Kakšni so nadaljnji ukrepi EU za reševanje tega problema?

Države, regije in mesta sprejemajo različne ukrepe za reševanje težav s hrupom. Na primer na ceste nameščajo nizko hrupni asfalt, na vozilih za javni prevoz uporabljajo tihe pnevmatike, v mestih povečujejo infrastrukturo za električna vozila, spodbujajo aktivne oblike prometa, kot sta hoja ali kolesarjenje, ulice preurejajo v cone za pešce itd. Veliko mest in regij je tudi že vzpostavilo tako imenovana mirna območja, kamor se ljudje umaknejo pred mestnim hrupom. To so večinoma zelene površine, kot so parki ali naravni rezervati.

Številni od teh ukrepov so se izkazali za koristne tudi pri zmanjševanju onesnaževanja zraka. Menimo, da bi z oblikovanjem združene strategije za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja zraka iz prometa, ob hkratni optimizaciji stroškov in prizadevanj, lahko povečali učinek ukrepov za zmanjšanje hrupa. Če se za reševanje težav s hrupom ne izvajajo ukrepi v zvezi s hrupom, je malo verjetno, da se bo število ljudi, ki so izpostavljeni hrupu, zaradi rasti mest in povečanega povpraševanja po mobilnosti v prihodnosti bistveno zmanjšalo. Znatno zmanjšanje števila ljudi, izpostavljenih škodljivim ravnem hrupa, bo verjetneje doseženo z uporabo ne le posameznih ukrepov, temveč kombinacije različnih ukrepov, vključno s tehnološkimi izboljšavami, ambicioznimi politikami na področju hrupa, boljšim načrtovanjem mest in infrastrukture ter spremembami v vedenju ljudi.

Eulalia Peris

Strokovnjakinja agencije EEA za okoljski hrup

Intervju, objavljen v marčevski izdaji glasila agencije EEA, št. 01/2020

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Topics