Intervju – Ocenjevanje in obravnavanje podnebnih tveganj v Evropi

Kaj je poročilo EUCRA?

Marianne: Poročilo EUCRA je prva vseevropska ocena tveganj podnebnih sprememb, ki vplivajo na celino. Poročilo predvsem temelji na obstoječih znanstvenih spoznanjih, vključno z ocenjevalnimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ter ustreznem znanju Skupnega raziskovalnega središča in storitve programa Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb.

Kaj je v poročilu novega in edinstvenega?

Julie: Poročilo EUCRA v primerjavi z drugimi poročili vsebuje več novosti, na primer sistematično oceno velikega števila podnebnih tveganj za Evropo, ki jo podpira neodvisna skupina za pregled tveganj, ter večji poudarek na sestavljenih, kaskadnih, medsektorskih in čezmejnih tveganjih ter dejavnikih tveganja, ki niso povezani s podnebjem.

Prav tako izrecno obravnava pravičnost porazdelitve, povezano z vplivi podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Za vsako od 36 glavnih podnebnih tveganj , ocenjenih v poročilu EUCRA, smo si prizadevali opredeliti tudi lastništvo tveganja in nujnost ukrepanja. V celotnem postopku ocenjevanja smo se posvetovali s številnimi deležniki, vključno s posebno delovno skupino Komisije, v kateri je bilo zastopanih več kot 20 generalnih direktoratov.

Kakšna je bila vaša vloga v projektu?

Julie: Moja pot pri agenciji EEA se je začela avgusta 2022, nekaj mesecev po začetku projekta EUCRA. Bila sem del osrednje skupine, ki je usklajevala projekt. Težko je najti prave besede za opis kompleksnosti usklajevanja tega projekta, v katerega je bilo vključenih približno sto avtorjev, delno iz Evropskega tematskega centra (ETC) za prilagajanje podnebnim spremembam ter rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) delno iz Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije in drugih organizacij, ter številnih interakcij med zainteresiranimi stranmi.

Hans-Martin: V projekt EUCRA sem vključen že od prvih stikov z Evropsko komisijo v začetku leta 2022. Prvotna zamisel glede poročila EUCRA je bilo znanstveno delo, ki bi ga napisali tehnični strokovnjaki. Že na začetku sem predlagal, da bi morale biti zainteresirane strani veliko bolj vključene v celoten proces, če želimo, da bo poročilo ustrezno in uporabno za oblikovalce politik.

Čas od takrat do zaključka poročila je bil poln tako veselih kot bolečih trenutkov. Vendar pa je obsežen odziv medijev in političnih deležnikov na najvišji ravni po objavi poročila dokaz, da so bila naša prizadevanja vredna truda. 

Marianne: Tudi jaz sem zelo vesela, da sem bila skoraj od samega začetka del osrednje skupine projekta EUCRA. Odgovorna sem bila za načrtovanje komunikacije v zvezi s poročilom EUCRA, kar je vključevalo usklajevanje z našimi zunanjimi partnerji, pa tudi sodelovanje s sodelavci agencije EEA, ki so bili odgovorni za različne vidike splošne komunikacije in tudi za pripravo poročila. V zvezi s tem je bilo zelo dragoceno odlično sodelovanje, ki smo ga imeli z našo skupino sodelavcev v Bruslju.

Kaj je še bilo vključeno v načrtovanje komunikacije v zvezi s poročilom EUCRA?

Marianne: Eden najpomembnejših vidikov je bil stik z zainteresiranimi stranmi – tako tistimi, ki so sodelovali pri ocenjevanju, kot tistimi, za katere upamo, da jim bo poročilo koristilo. Veliko smo se osredotočali tudi na besedilo in vizualno podobo. Naši sodelavci so opravili odlično delo, da so vsebino naredili privlačno in razumljivo.

Ko se je bližal dan objave, se je pozornost seveda preusmerila na zunanje komuniciranje in zagotavljanje, da mediji in širše občinstvo poročilo dobro sprejmejo. Na splošno je bilo to vznemirljivo delo in lepo je videti, koliko pozornosti je zdaj deležno poročilo.

Kakšni so odzivi na poročilo?

Hans-Martin: Poročilo EUCRA je nosilce odločanja na različnih ravneh že opozorilo na to, da proaktivno prilagajanje podnebnim spremembam ni nekaj, kar bi bilo potrebno samo na zelo oddaljenih območjih, temveč je nujno tudi v Evropi. Nenehno novi temperaturni rekordi in katastrofalni ekstremni vremenski dogodki v Evropi v zadnjih letih so poskrbeli, da je to sporočilo sedaj slišano. Zaradi velikega zanimanja medijev v številnih državah je tema podnebnih tveganj in prilagajanj nanje pritegnila pozornosti tudi evropskih državljanov, ki bodo kmalu volili nov Evropski parlament.

Prejeli smo že veliko povabil za predstavitev rezultatov poročila EUCRA, in sicer ministrskih vrhov in delovnih skupin Sveta, centralnih bank in nacionalnih okoljskih agencij ter centrov za ocenjevanje tveganja. To nam bo omogočilo, da predstavimo nadaljnje ustrezno znanje, ki presega poročilo EUCRA, vključno z drugimi poročili agencije EEA, platformo Climate-ADAPT in evropskim observatorijem za podnebje in zdravje.

Kaj upate, da boste dosegli s tem delom?

Julie: Upam, da bosta poročilo EUCRA in proces, ki je privedel do njega, pripomogla k večji odpornosti Evrope na tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe, pa tudi v okviru drugih ciljev okoljske in socialne politike.

Hans-Martin: Upam tudi, da bodo rezultati poročila EUCRA lahko okrepili program prilagajanja nove Komisije in da bodo koristni pri določanju prednostnih nalog, tako v smislu sektorjev in ogroženih sistemov kot geografskih območij. Prvi korak je bil narejen le dan po njegovi objavi poročila, ko je Komisija sprejela sporočilo o podnebnih tveganjih in odpornosti nanje, Evropski parlament pa je imel plenarno razpravo o poročilu EUCRA.

Kaj bo v bližnji prihodnosti na to temo še storila Evropska agencija za okolje?

Hans-Martin: Evropska agencija za okolje bo naslednji mesec objavila dodatne pomembne publikacije o prilagajanju podnebnim spremembam, vključno s prilagajanjem v mestih ter podnebnimi spremembami in zdravjem, s poudarkom na vodi. Seveda razmišljamo tudi o morebitni drugi izdaji poročila EUCRA. Vendar pa se bomo v prihodnjih tednih in mesecih osredotočili na razširjanje ugotovitev iz poročila EUCRA širšemu krogu deležnikov.