naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Uvodnik – Čistejši zrak, stabilno podnebje in bolj zdravo življenje

Spremeni jezik
Article Objavljeno 04.07.2024 Zadnja sprememba 04.07.2024
4 min read
Photo: © Keti Talevska, Environment & Me/EEA
Evropska unija je od 80. let prejšnjega stoletja s sprejetjem ter izvajanjem politik in ukrepov dosegla znaten napredek pri izboljšanju kakovosti zraka. Vendar je onesnaženost zraka še vedno največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi v Evropi. To tveganje je še večje, če ga združimo z vplivi podnebnih sprememb, denimo s hudo vročino, ki najbolj prizadene ranljive skupine, kot so starejši in otroci.

Po naših najnovejših ocenah je bilo leta 2021 vsaj 253 000 smrtnih primerov v EU mogoče pripisati izpostavljenosti koncentracijam drobnih delcev, ki so presegale orientacijsko vrednost Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v višini 5 µg/m3. Kljub pozitivnemu trendu je število smrtnih primerov, povezanih z onesnaženostjo zraka, še vedno presenetljivo visoko.

 

Najbolj trpijo otroci in starejši

Breme onesnaženega zraka nesorazmerno obremenjuje najranljivejše v naši družbi, saj so socialne in ekonomske neenakosti povezane z izpostavljenostjo slabši kakovosti zraka. Otroci in starejši ljudje običajno doživljajo najhujše zdravstvene posledice, ki jih povzroča vdihavanje onesnaženega zraka, ljudje z nižjimi prihodki pa pogosto živijo na najbolj onesnaženih območjih.

Poleg tega, da onesnaženost zraka povzroča smrtne primere, na primer zaradi rakavih obolenj in bolezni srca, vpliva tudi na kakovost življenja ljudi, ki živijo z boleznimi. Mnogi med nami bolehajo ali imajo družinske člane, ki bolehajo za boleznimi, kot so astma, bolezni srca ali sladkorna bolezen, in znano je, kako lahko onesnaženost zraka ovira našo sposobnost opravljanja preprostih vsakodnevnih opravil. Prav tako ne smemo pozabiti na znatne stroške, ki jih onesnaženost zraka še naprej povzroča našim zdravstvenim sistemom.

 

Kombinacija hude vročine in onesnaženosti zraka

K temu je treba dodati še vse večje vplive podnebnih sprememb, kot so vročinski valovi, ki smo jim priča v zadnjih letih, ali gozdni požari, povezani s podnebnimi spremembami, ki prav tako poglabljajo težavo. Tudi spremembe vremenskih vzorcev lahko povečajo tveganja zaradi onesnaženosti zraka. Koncentracije prizemnega ozona se lahko na primer povečajo v vročih in sušnih obdobjih. Koncentracije delcev v zraku se lahko povečajo tudi zaradi zmanjšanja količine padavin.

Onesnažen zrak in huda vročina lahko skupaj povzročita višje stopnje umrljivosti, zlasti pri starejših in ljudeh z obstoječimi boleznimi. To povečano tveganje zahteva še nujnejše ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka, pri čemer je treba zmanjšati s tem povezane bolezni in povečati zmogljivost prebivalstva za obvladovanje višjih temperatur. Koktajl onesnaževanja in vročine je resen zlasti v mestih, kjer je kakovost zraka slaba, učinek urbanega toplotnega otoka pa povzroča še višje lokalne temperature.

Morda boste vprašali: „Zakaj je treba ukrepati?“ Ker je smrtne primere, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti zraka, mogoče preprečiti. Ker lahko izboljšamo vsakdanje življenje milijonov Evropejcev, katerih zdravje in kakovost življenja sta močno ali neopazno prizadeta zaradi onesnaženosti zraka.

 

Ukrepi za kakovost zraka rešujejo in izboljšujejo naše življenje

Zaradi zakonodaje EU ter ukrepanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni se je število smrtnih primerov, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti onesnaženju z drobnimi delci v EU, v zadnjih dveh desetletjih skoraj prepolovilo. Evropa je na dobri poti, da doseže cilj akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal ter tako do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 zmanjša število teh smrtnih primerov za 55 %.

Toda čeprav bo ta cilj izpolnjen, bo vsako leto še vedno umrlo veliko število ljudi. Da bi EU in vse države članice zaščitile zdravje svojih državljanov, bi si morale nazadnje prizadevati izpolniti smernice Svetovne zdravstvene organizacije o onesnaževanju zraka. S krepitvijo obstoječih standardov v zakonodaji EU bomo podprli ta cilj in ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s podnebnimi cilji EU.

Nedavni pogovori o podnebju v Dubaju (COP28) so se med drugim končali s pomembnim dogovorom o še hitrejšem zmanjšanju emisij in odmiku od uporabe fosilnih goriv. Dogovor poziva k ukrepanju za ohranitev možnosti izpolnitve cilja omejevanja segrevanja na 1,5 °C, s čimer se bodo zmanjšala tveganja zaradi kombiniranih vplivov vročine in onesnaževanja zraka na zdravje.

V številnih primerih ukrepanje na področju podnebnih sprememb ali kakovosti zraka prinaša vzajemne koristi. S sistemom trajnostne mobilnosti in energije, vključno z ogrevanjem in hlajenjem stavb, lahko na primer zmanjšamo emisije onesnaževal zraka ter emisije toplogrednih plinov. Podobno se lahko zaradi znatnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov zniža vedno večje tveganje, ki nam grozi zaradi kombiniranih vplivov onesnaženosti zraka in hude vročine. Tudi ukrepe na področju podnebnih sprememb, ki lokalnim skupnostim prinašajo oprijemljive koristi v smislu čistejšega zraka in boljšega zdravja, bodo te skupnosti verjetno raje sprejele.

 

Podpiranje informiranih odločitev

Znanje ima ključno vlogo pri določanju ter izvajanju politik in ukrepov na terenu. Odločevalci na evropski, nacionalni in lokalni ravni se morajo v celoti zavedati vpliva onesnaženosti zraka na zdravje državljanov in ekosisteme ter nujnosti zaščite tistih, ki so najbolj prizadeti. Z boljšo ozaveščenostjo javnosti o vplivih onesnaženosti zraka na zdravje lahko zagotovimo tudi večjo podporo za nove politike in ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka.

V Evropski agenciji za okolje smo pripravili najrazličnejše dokumente in orodja, od letne analize do naborov podatkov in od kazalnikov do aplikacij za kakovost zraka, ki uporabnikom omogočajo, da preverijo kakovosti zraka tam, kjer živijo. Še naprej smo zavezani pravočasnemu zagotavljanju ustreznega in zanesljivega znanja oblikovalcem politik ter evropski javnosti.

Ne smemo pozabiti, kaj pomeni čistejši zrak: bolj zdravo življenje vseh nas.

Vsem želim vesele praznike in srečno novo leto.

Leena Ylä-Mononen
Izvršna direktorica Evropske agencije za okolje

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

shranjeno pod:
shranjeno pod: air polllution
Akcije dokumenta