Oblikovanje Evrope leta 2050: bolj zdrava, čistejša in odpornejša

Minilo je točno eno leto, odkar so številne države v Evropi in po svetu uvedle omejitve za upočasnitev širjenja koronavirusa. Covid-19 je prinesel ogromne družbene in gospodarske posledice. Doslej je bilo po vsem svetu okuženih več kot 120 milijonov ljudi, več kot 2,6 milijona pa jih je umrlo, pri čemer so bile nekatere ranljive skupine, kot so denimo starejši ljudje, bolj prizadete kot druge. Pandemija je močno prizadela tudi številne gospodarske panoge (npr. turizem, kulturne prireditve, gostinstvo) in s tem vplivala na preživetje tistih, ki so odvisni od teh dejavnosti. Veliko vidikov našega življenja se je spremenilo: od naših socialnih stikov do vsakdanjih opravil, na primer kako in kje delamo ali obiskujemo pouk.  

Leto pozneje se soočamo z zdravstveno in gospodarsko krizo ter družbo, ki je naveličana vseh protikoronskih ukrepov. Evropska unija in države članice so sprejele ukrepe za ublažitev nekaterih od teh negativnih učinkov v obliki podpornih pobud. Evropa se je odločila, da bo dala prednost zdravju svojih državljanov in zmanjšala število smrtnih žrtev. In čas je dragocen: pri strategijah cepljenja bijemo bitko s časom, da bi zajezili širjenje posameznih različic virusa z upanjem, da se bodo naše družbe v prihodnjih mesecih lahko vrnile k določeni obliki „normalnosti“. Še vedno ni jasno, kako dolgo bo to trajalo in kako bodo prihodnje generacije odplačevale vse večji dolg.   

Trajnostni prehod Evrope v času pandemije covida-19 

Na tej podlagi je EU zasnovala svoj načrt za trajnost. Evropska komisija je malo pred koronskimi omejitvami napovedala evropski zeleni dogovor, krovni program politike, s katerim naj bi do leta 2050 dosegli ogljično nevtralno in trajnostno gospodarstvo s pravičnim prehodom ter tako zagotovili, da nihče – noben posameznik in noben kraj – ne bo zapostavljen. Evropski zeleni dogovor je odziv Evrope na krizo kot posledico podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. 

Ti splošni cilji so preneseni v vrsto svežnjev politik, vključno s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, strategijo „od vil do vilic“, akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, strategijo za industrijske emisije, evropskimi podnebnimi pravili in podnebnim paktom. Februarja je bil predlagan še en pomemben zakonodajni akt, in sicer strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, katere cilj je omogočiti pametnejše, hitrejše in bolj sistematično prilagajanje podnebnim spremembam. Predstavljene bodo še druge pobude, kot so trajnostna strategija za kemikalije, akcijski načrt za ničelno onesnaževanje vode, zraka in tal ter sveženj ukrepov za 55-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030.

Evropska agencija za okolje te politike podpira z zagotavljanjem zanesljivih podatkov, ocen in informacijskih platform. Njeno delo obsega številne tematike in sisteme, med drugim v zvezi s kakovostjo zraka, sistemi mobilnosti, emisijami toplogrednih plinov, vplivi podnebnih sprememb na zdravje in analizo ekosistemov. Na teh področjih agencija predstavlja doseženi napredek, ugotavlja, kje so potrebna dodatna prizadevanja, ter svoje podatke in znanje sporoča pristojnim oblikovalcem politik in splošni javnosti. 

Določanje in doseganje ambicioznih ciljev  

Ko agencija predstavlja svoje ugotovitve ali kadar je napovedan nov predlog politike, se vsakič znova pojavi isto vprašanje: Ali je to dovolj? Ali cilji, določeni v predlogu, zadoščajo? Ali lahko Evropa oziroma države članice storijo še kaj več? Nekaj je gotovo: nikoli ni dovolj in vedno je mogoče storiti še več. Vendar ta preprost odgovor ne upošteva zapletenosti vprašanj, s katerimi se soočamo.  

Z določanjem nedosegljivih in nerealističnih ciljev v Evropi ali po svetu ali brez orodij za spremljanje napredka ali brez doseganja teh ciljev samo spodkopavamo zaupanje v te procese. Na drugi strani pa po mnenju znanosti potrebujemo ambiciozne politike. Potrebujemo politike, ki spodbujajo pospeševanje in razširjanje prodornih rešitev. Naši podatki o emisijah toplogrednih plinov na primer že kažejo, da so za zmanjšanje emisij potrebna precejšnja dodatna prizadevanja. Resda smo nekatere cilje pri določitvi zavarovanih območij v morskem okolju že dosegli, vendar je stanje biotske raznovrstnosti še vedno zaskrbljujoče. Ključno vprašanje ni nujno to, ali je cilj dovolj ambiciozen oziroma ali moramo storiti več, temveč kaj bomo storili drugače, da bi ga dosegli. 

Drug dejavnik je čas. Trajnosti ni mogoče doseči čez noč. Zahteva namreč čas in vrsto ukrepov politike, ki jih je treba usmeriti proti istemu cilju. Nekateri ukrepi bi lahko bili obsežnejši in odločnejši glede tega, kaj počnemo drugače.

Jasno je tudi, da bo ta prehod na trajnostno Evropo nekatere skupine bolj prizadel kot druge, tako kot so jih koronavirusna pandemija ali okoljske nevarnosti, npr. onesnaženost zraka ali vplivi podnebnih sprememb itd. Nekateri od nas bodo verjetno bolj prizadeti in ranljivejši. EU kot celota bi lahko bila bolj odločna glede socialne razsežnosti in bi si bolj prizadevala za odpravo teh družbenih neenakosti.  

Kljub temu je izjemno pomembno, da Evropska unija in njene države članice kljub sedanji zdravstveni in gospodarski krizi ostanejo usklajene na poti k uresničevanju ciljev iz evropskega zelenega dogovora. Evropski zeleni dogovor se je izkazal za izjemno odpornega proti posledicam covida-19.

Oblikovanje Evrope leta 2050 

Znanstveniki in znanstvene ustanove znajo dobro načrtovati prihodnost ali zasnovati različne scenarije. Vendar na koncu ne gre za napovedovanje prihodnosti, temveč za oblikovanje Evrope prihodnosti – preoblikovanje naše družbe v družbo, v kateri želimo živeti. To bi morala biti družba, ki temelji na solidarnosti, zagotavlja zdravo okolje za vse nas in je odporna proti prihodnjim pretresom – tako kot mora biti svet.

Glede na vse to so evropski voditelji, vključno s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem, predsednikom portugalske vlade Antóniom Costo v imenu predsedstva Sveta in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen, prejšnji teden ob pravem trenutku napovedali konferenco o prihodnosti Evrope, na kateri bodo ljudi iz vseh koncev Evrope pozvali, naj izmenjajo svoje zamisli za oblikovanje Evrope prihodnosti – Evrope, ki bo odpornejša ter bo v središče postavila okolje, blaginjo in dobro počutje ter zdravje vseh Evropejcev.

Hans Bruyninckx 

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje 

Uvodnik, objavljen v številki glasila Evropske agencije za okolje 01/2021 marca 2021