naslednji
prejšnji
zadetki

Article

Poletje 2022: življenje v času številnih kriz

Spremeni jezik
Article Objavljeno 13.10.2022 Zadnja sprememba 16.03.2023
5 min read
Zdi se, kot da se krize vrstijo ena za drugo – najprej pandemija, nato ekstremni vročinski valovi in suša kot posledica podnebnih sprememb, inflacija, vojna ter nazadnje še energetska kriza. Letošnja zima bo najbrž zaznamovana z vsesplošno negotovostjo in zelo nestabilnimi svetovnimi trgi, kot sta energetski in prehranski trg, kar bo nekatere države ter skupine prebivalstva prizadelo bolj kot druge. Da bi se odzvali na te težave, še posebej dolgoročno, so potrebne odločna zavezanost politik in naložbe v trajnostnost, s čemer bomo okrepili odpornost naše družbe.

Pandemija covida-19 je od samega začetka do danes povzročila več kot pol milijona smrti v EU, njenega konca pa še ni videti. Zahvaljujoč obsežnim programom cepljenja in čedalje večji kolektivni imunosti se je pandemija upočasnila in zdravje ljudi je sedaj bolje zaščiteno, vendar je bilo samo v prejšnjem tednu zabeleženih več kot milijon primerov novih okužb. Bližata se zima in sezona gripe, pri čemer nas morda čakajo nove različice virusa in rast števila primerov okužb.

Pandemija je bila eden od sprožilcev gospodarske negotovosti in ranljivosti, saj je obremenila javne finance ter povzročila spremembe prednostnih nalog politik. Razmere je še dodatno poslabšala vojna v Ukrajini, ki ni povzročila samo hudega trpljenja ljudi na izpostavljenih območjih, temveč je poglobila tudi gospodarske težave. Letna stopnja inflacije v euroobmočju je konec avgusta po ocenah znašala 9,1 %. Dvig cen energije, ki je sestavina izračuna skupne stopnje inflacije, je presegal 38 %. Visoko inflacijo bo po predvidevanjih spremljala stagnacija gospodarstva, ki je po pandemiji komajda začelo okrevati. Ker se prihodki niso povečevali skladno z inflacijo, se bo še naprej zmanjševala kupna moč v Evropi in drugod po svetu.

Poletje 2022: ekstremna vročina, suša in gozdni požari

Poleti je bila osrednja tema na vseh naslovnicah podnebna kriza. Znanost že desetletja glasno opozarja, da se naše podnebje spreminja, kar bo vplivalo na vse vidike naših življenj. Podnebne spremembe za milijone Evropejcev niso več le hipotetičen scenarij morebitnih vplivov v prihodnosti; to poletje so postale vsakodnevna resničnost. V velikem delu Evrope so se pojavili hudi vročinski valovi, ki so marsikje povzročili temperature, višje od 40 °C.

Povprečne temperature v Evropi so to poletje dosegle rekordne vrednosti. Zaradi ekstremne vročine se je povečalo tudi tveganje suše. Avgust 2022 je bil na splošno veliko bolj sušen od povprečja v večini zahodne in nekaterih delih vzhodne Evrope. Pravzaprav je v številnih delih Evrope že več let zapored zabeležena podpovprečna količina padavin. V večinskem delu Skandinavije ter nekaterih delih južne in jugovzhodne Evrope pa je bilo poletje vlažnejše kot običajno. Kljub temu ta podnebna negotovost in nestabilnost nista spremenili dejstva, da je konec avgusta 2022 skoraj dve tretjini Evrope ogrožala suša, ki je najbrž najhujša v zadnjih najmanj 500 letih, kot je navedeno v nedavni oceni Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije.

Ekstremna vročina in zmanjšanje vlažnosti tal povečujeta tveganje za izbruh gozdnih požarov. V letošnjem letu je v gozdnih požarih v EU zgorelo rekordnih 700 000 hektarjev gozdnih površin. Po podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare je bila doslej najbolj prizadeta Španija, kjer je pogorelo več kot 283 000 hektarjev gozdov (tj. območje, ki je nekoliko večje od Luksemburga), sledijo pa ji Romunija (150 735 hektarjev), Portugalska (86 631 hektarjev), Francija (62 102 hektarja) in Italija (42 835 hektarjev).

Ti podnebni vplivi se pojavljajo v času krize biotske raznovrstnosti, ki so jo povzročili čezmerno izkoriščanje, degradacija ekosistemov in onesnaževanje, vse bolj pa jo poglabljajo tudi podnebne spremembe. Ogroženi so številni ekosistemi, od tal do morskih habitatov, številnim vrstam pa grozi izumrtje. Degradacija okolja vpliva na naše zdravje in blaginjo ter na našo sposobnost obvladovanja podnebnih sprememb.

Te krize so globalnih razsežnosti in so medsebojno povezane. Vzrok zanje so netrajnostni sistemi proizvodnje in potrošnje v globaliziranem gospodarstvu. Doslej je zaradi covida-19 umrlo več kot 6,5 milijona ljudi. To poletje je ekstremna vročina zelo prizadela indijsko podcelino. Poplavljena je bila tretjina Pakistana. Ekstremne temperature po vsem svetu so povzročile hitro taljenje himalajskih ledenikov, zaradi posledičnih poplav pa je bilo razseljenih 32 milijonov Pakistancev, ki nujno potrebujejo zatočišče, hrano in zdravila. Obseg opustošenja v Pakistanu, hude posledice tajfuna v Južni Koreji ter trenutni gozdni požari in suša v Kaliforniji so presegli vse napovedi.

Posledice poplav v Pakistanu bomo čutili po vsem svetu. Pakistan je pomemben proizvajalec in potrošnik riža, enega glavnih osnovnih živil na svetovnem prehranskem trgu, ki je že tako pod pritiskom zaradi vojne v Ukrajini. Cene hrane in prehranski trgi so nestabilni, dodatno pa jih ogrožajo tudi morebitne motnje v dobavnih verigah. Suše v Evropi bodo verjetno dodatno prispevale k rasti cen in poglobile krizo na področju življenjskih stroškov.

Vojna v Ukrajini in energetska kriza

Tudi vojna v Ukrajini je povzročila razselitev več milijonov ljudi, številne smrtne žrtve, okoljsko onesnaženje in uničenje ključne infrastrukture. Okrevanje po tej humanitarni krizi bo trajalo več let, morda celo desetletij. Vojna je povzročila tudi gospodarsko in energetsko krizo v Evropi. Evropska unija se je na rusko agresijo odzvala z gospodarskimi sankcijami zoper Rusijo, s čimer je pod drobnogledom tudi uvoz fosilnih goriv iz Rusije.

Rusija je bila glavna dobaviteljica energije številnim državam članicam EU, vendar si Evropska komisija in države članice zdaj prizadevajo za zmanjšanje te odvisnosti. Rusija je na začetku septembra prenehala dobavljati plin po plinovodu Severni tok 1, prek katerega je EU pred vojno uvažala skoraj 40 % zemeljskega plina.

Trenutna energetska kriza v Evropi je dvoplastna: cene energije so se že dramatično zvišale, poleg tega pa se Evropa sooča še z omejeno dobavo v prihajajočih zimskih mesecih. Številne evropske države so začele sprejemati nujne ukrepe za zmanjšanje porabe energije, zagotavljanje energetske varnosti in omejevanje količine odpadkov ter za zmanjšanje bremena čedalje višjih položnic za energijo na gospodinjstva.

Trajnostnost je edina vzdržna pot naprej

Podoba, ki jo rišejo te številne vzporedne krize, je kompleksna in nas postavlja pred mnogo izzivov, čemu takemu pa doslej še nismo bili priča. Kot pri vseh dosedanjih krizah bodo nekatere države in skupnosti bolj prizadete od drugih. Številna gospodinjstva v Evropi in po svetu so zaskrbljena, ali bodo lahko poskrbela za svoje osnovne potrebe, kot sta hrana in ogrevanje. Ljudje smo ranljivi.

Ranljivi pa so tudi naši naravni sistemi, zdravje in gospodarstvo. Večina svetovnih kriz kaže na en sam temeljni vzrok, tj. netrajnostno rabo virov našega planeta.

Vendar so EU in mnoge druge države pokazale, da je ta temeljni vzrok mogoče odpraviti z ukrepi na področju podnebja in okolja.

EU je z evropskim zelenim dogovorom določila ambiciozne cilje za odpravljanje vzrokov teh kriz, tj. s preobrazbo naših energetskih sistemov, zmanjšanjem naše odvisnosti od fosilnih goriv, naložbami v čiste, obnovljive vire energije, obnovo narave in krepitvijo krožnosti v našem gospodarstvu, pri čemer je treba zagotavljati pravičen prehod in podpirati najbolj prizadete.

Ta nujen prehod ne bo enostaven. Zahteval bo čas in denar. Vendar pa zaradi vplivov teh kriz, naj gre za pomanjkanje energije, ekstremne vremenske pojave ali vse višjo inflacijo, nimamo izbire: nujno moramo ukrepati. Naša dejanja, odločitve in politike morajo biti usmerjeni k zagotavljanju trajnostne prihodnosti. Neukrepanje postaja vse bolj neodgovorno, dražje od ukrepanja in etično nesprejemljivo.

Okoljske, gospodarske in družbene ranljivosti ter učinki našega trenutnega gospodarskega modela so bili temeljito preučeni in dokumentirani. Na podlagi znanstvenih modelov in analiz smo že pred desetletji vedeli, kaj nas čaka. To, čemur smo priča zdaj, ni ne nepričakovano ne izjemno. Zdaj ne gre več za napovedovanje prihodnosti, ampak moramo izkoristiti vse razpoložljivo znanje, da bi prihodnost temeljno oblikovali v trajnostni smeri.

Hans Bruyninckx

Hans Bruyninckx

Izvršni direktor Evropske agencije za okolje

Uvodnik, objavljen v glasilu Evropske agencije za okolje, september 2022

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

shranjeno pod:
shranjeno pod: european green deal
Akcije dokumenta