Čas za ukrepanje za podnebje, naravo in ljudi

Stanje evropskega okolja: izziv pred nami

Evropska agencija za okolje vsakih pet let pripravi izčrpno poročilo o stanju evropskega okolja in napovedih zanj. Nedavno objavljena šesta izdaja, „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020“ podpira rastoče pozive k drznemu, odločnemu in takojšnjemu ukrepanju. Poročilo SOER 2020 kaže, da so bili evropska zakonodaja in cilji politike uspešni na številnih področjih. Emisije onesnaževal zraka in toplogrednih plinov so se zmanjšale, zaščiten pa je tudi večji del evropskih kopenskih in morskih območij. Evropa reciklira vse večji delež komunalnih odpadkov. Te pridobitve so sicer velike, vendar glede na izzive, ki so pred nami, ne zadostujejo.

Poročilo SOER 2020 navaja, da naši sistemi proizvodnje in potrošnje še naprej iz narave črpajo več virov in hitreje, kot se narava v danem obdobju lahko obnovi. Poleg tega obstoječi načini proizvodnje ter porabe blaga in storitev sproščajo onesnaževala v okolje. Ta onesnaževala se združujejo in kopičijo ter vplivajo na ekosisteme in zdravje ljudi. V kombinaciji navedenih vplivov z učinki podnebne krize in izgube biotske raznovrstnosti je naša prihodnost vse bolj negotova. V Evropi so že prizadete številne skupnosti in skupine. Kmetje se soočajo z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami. Milijoni Evropejcev so še vedno izpostavljeni škodljivim ravnem onesnaženosti zraka ali pogostejšim poplavam. Mestna območja se še naprej širijo na rodovitne obdelovalne površine in razvoj infrastrukture še naprej drobi krajino. Da bi obrnili nekatere od teh zaskrbljujočih trendov, mora Evropa sodelovati z drugimi regijami in globalnimi partnerji.

Spodbujanje boljšega izvajanja in ključnih sistemov

Evropske države morajo v celoti izvajati že sprejeto zakonodajo. To lahko zagotovo pomeni nadaljnje izboljšave. Kljub temu pa ugotovitve poročila SOER 2020 potrjujejo tudi, da postopno povečevanje učinkovitosti, kot so učinkovitejša vozila ali čistejša goriva, ne bo zadoščalo za doseganje sistemskih sprememb. Tovrstni ukrepi so premalo, da bi sistem mobilnosti v celoti postal čist. Ločevanje komunalnih odpadkov ne bo vzpostavilo krožnega gospodarstva. Proizvode in proizvodne procese je treba oblikovati tako, da se črpani viri ohranijo v gospodarstvu. Da bi dosegli ogljično nevtralnost, krožno gospodarstvo, cilj ničelnega onesnaževanja in pravično družbo, je treba ponovno premisliti, preoblikovati in ponovno zgraditi ključne sisteme, ki so osnova za gospodarstva in vsakdanje življenje, začenši s sistemi energije, hrane in mobilnosti. Te spremembe ne morejo uspeti brez zagotavljanja podpore skupinam, ki bodo prizadete. Zdrav in pravičen prehranski sistem mora zmanjšati uporabo kemikalij v kmetijstvu in izboljšati upravljanje krajine ter hkrati kmetom zagotoviti visoko produktivnost in boljše možnosti za preživljanje.

Za tovrstne korenite spremembe so nujne pravilne naložbe, ki bodo povečale in pospešile trajnostne rešitve, pri tem pa je treba postopno opuščati ali prekiniti prakse, ki niso trajnostno naravnane in onesnažujejo. Pravilne naložbe v ljudi, inovacije in čisto industrijo lahko pomagajo ustvariti boljše priložnosti in višjo kakovost življenja za vse.

Da bi dosegli ogljično nevtralnost, krožno gospodarstvo, cilj ničelnega onesnaževanja in pravično družbo, je treba ponovno premisliti, preoblikovati in ponovno zgraditi ključne sisteme, ki so osnova za gospodarstva in vsakdanje življenje, začenši s sistemi energije, hrane in mobilnosti.

Obetaven odziv politike: evropski zeleni dogovor

Te ključne ugotovitve iz našega poročila SOER 2020 so natančno povzete v sporočilu Evropske komisije o evropskem zelenem dogovoru, ki je bilo objavljeno prejšnji teden. V sporočilu je predstavljen akcijski načrt za naslednjih pet let, v katerem bo Komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen podala več predlogov. Med njimi so znatno povečanje evropskih ambicij za podnebje, strategija za biotsko raznovrstnost, čista mobilnost in trajnostno financiranje, ki jih podpirajo strogo namenska in usklajena sredstva EU, vključno z mehanizmom za pravičen prehod za podporo ljudem, ki bodo čutili posledice tega prehoda. Dogovor bo ključnega pomena za zagotavljanje prispevka Evrope h globalnim ciljem, vključno s tistimi v okviru ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (ZN).

Evropski zeleni dogovor Evropske komisije in široka podpora, ki ga je prejel v Evropskem parlamentu in Evropskem svetu, sta jasna znaka evropske vizije in odločenosti, da se poda na novo pot do trajnostne in pravične družbe. Sestavljen je iz odziva evropske politike na vse več pozivov k odločnemu ukrepanju s strani vse večjega števila Evropejcev. Od študentov in družin do mest in regij je veliko ljudi v Evropi že ukrepalo v tej smeri. Zdaj pa evropski zeleni dogovor predstavlja priložnost, kot je še ni bilo: podaja skupno in skladno vizijo za celotni kontinent.

Doseganje vizije, opisane v evropskem zelenem dogovoru, ne bo lahka naloga. Sporočilo, ki je bilo predstavljeno prejšnji teden, je le začetek dolgega procesa. Na tem zahtevnem, a vznemirljivem potovanju je Evropska agencija za okolje predana zagotavljanju najboljšega razpoložljivega znanja za podporo okoljski in podnebni razpravi v Evropi.