Življenje v času številnih kriz: zdravstvene, podnebne, gospodarske krize, krize narave ali preprosto sistemske nevzdržnosti?

Od leta 1950 se je število prebivalcev na svetu več kot potrojilo in doseglo skoraj 8 milijard, gospodarska proizvodnja pa se je 12-krat povečala. To izjemno rast je omogočilo silovito povečanje uporabe naravnih virov, kot so zemljišča, voda, les in drugi materiali, vključno z minerali in viri energije. Ta veliki pospešek je stotine milijonov ljudi rešil iz revščine, vendar je negativno vplival na ekosisteme in povzročil podnebne spremembe. Na svetovni ravni se je 75 % kopenskega in 40 % morskega okolja močno spremenilo. Zaradi neprekinjenega zgorevanja fosilnih goriv, sprememb rabe zemljišč in krčenja gozdov se v ozračje sproščajo toplogredni plini, ki povzročajo podnebne spremembe.

Dandanes globalizacija, zlasti z okrepljeno digitalizacijo, medsebojno povezuje skoraj vse koščke planeta z nizom dobro uveljavljenih trgovinskih poti, ki zagotavljajo oskrbo s surovinami, deli ali končnimi proizvodi za globalne potrošnike na svetovnem trgu. Povpraševanje po materialnih virih naj bi se do leta 2060 podvojilo, in že zdaj potrošimo toliko, kolikor bi nam lahko zagotovile tri Zemlje. Poleg tega trenutno nismo sposobni preprečiti, da bi velike količine odpadkov končale v naravnem okolju, letna količina ustvarjenih odpadkov pa naj bi se do leta 2050 povečala za 70 %. Zaradi ciljev ogljične nevtralnosti ali opreme IKT se pritisk na že tako osiromašene zaloge mineralov in redkih zemelj lahko še poveča.

Covid-19: kratek premor na svetovnih trgih?

Covid-19 in ukrepi omejitve gibanja so do neke mere vplivali na vzorce potrošnje in proizvodnje. Določeni sektorji, kot je turizem oziroma potovanja, so bili neposredno prizadeti, vpliv pa je bilo čutiti tudi v številnih oskrbovalnih verigah. Zaprtje proizvodnih obratov na Kitajskem in v drugih državah izvoznicah v prvih mesecih omejitve gibanja je povzročilo zamude pri dostavi nekaterih izdelkov, in tudi ladijska nesreča, ki je za več dni zaprla Sueški prekop, je povzročila pomanjkanja in zamude na evropskih trgih. Pandemija covida-19 ni povzročila samo motenj v svetovnih oskrbovalnih verigah, pač pa je tudi zmanjšala povpraševanje.

Razkrila je, kako tesno povezana in soodvisna sta naša gospodarstvo in družba. Kriza, naj bo zdravstvena ali gospodarska, se lahko zlahka razširi, njeni vplivi pa se čutijo po vsem svetu, razen če je ukrepanje že v samem začetku usklajeno in odločno.

Pandemija covida-19 je povzročila tudi povečano svetovno povpraševanje in rast trga osebne zaščitne opreme, kot so obrazne maske in rokavice. Skrbi v zvezi z zdravjem so razumljivo izrinile okoljske pomisleke glede plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Hkrati se je zaradi upočasnitve gospodarske rasti zmanjšala proizvodnja plastične embalaže v EU. Te spremembe lahko vplivajo na napredek EU v smeri proti ciljem, zastavljenim pred pandemijo. V informativnem poročilu EEA, ki bo objavljen ta mesec, so preučeni vplivi covida-19 na plastične izdelke za enkratno uporabo v evropskem okolju.

V svojem drugem letu covid-19 prinaša drugačne krize, ki se med državami razlikujejo. Države z visokimi stopnjami precepljenosti začenjajo ukinjati omejitve eno za drugo in se približujejo splošni normalnosti. Države članice EU z že 70 danimi odmerki na 100 ljudi se osredotočajo na gospodarsko krizo in načrte za okrevanje. Gospodarske dejavnosti in potrošnja se ponovno povečujeta. Hkrati države z zelo omejenim dostopom do cepiv še vedno pretresa zdravstvena kriza, kar izpostavlja neenakosti na svetovni ravni v tesno povezanem svetu.

Pandemija je sprožila tudi določene razmisleke in ukrepe glede teh neenakosti, s katerimi se države z višjimi prihodki oziroma manj prizadete države spodbuja, naj pomagajo drugim na področju medicinske opreme, respiratorjev in cepiv. Prejšnji mesec so se voditelji EU zavezali, da bodo državam, ki potrebujejo pomoč, podarili 100 milijonov odmerkov cepiv proti koronavirusu. Temu je sledila zaveza voditeljev držav G7, da bodo leta 2021 državam z nižjim prihodkom podarili eno milijardo odmerkov. Žal so te številke še vedno bistveno manjše od 10 milijard odmerkov, ki so potrebni po mnenju SZO.

Neenakomerna porazdelitev virov, vpliv in koristi

Poročilo o svetovnih napovedih na področju virov iz leta 2019 Mednarodnega foruma za vire potrjuje, da so uporaba naravnih virov ter povezane koristi in vplivi na okolje neenakomerno razporejeni med državami in regijami. Države z visokim prihodkom, vključno z državami članicami EU, še naprej porabljajo bistveno več materialov in bistveno bolj škodujejo okolju kot skupina držav z nizkim prihodkom.

Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo iz marca 2020 je temelj prizadevanj Evropske unije v zvezi z uporabo virov. Načrt vključuje širok razpon ukrepov, ki obravnavajo oblikovanje izdelkov, procese krožnega gospodarstva, bolj trajnostno potrošnjo in preprečevanje nastajanja odpadkov. V njem so zahtevani in opredeljeni ukrepi v ključnih vrednostnih verigah izdelkov, vključno z elektroniko in IKT, baterijami, embalažo, plastiko, tekstilijami, stavbami in gradbeništvom ter hrano, vodo in hranili. Kot takšen je ena glavnih komponent evropskega zelenega dogovora (celovitega odziva Evropske unije na okoljske, podnebne in družbeno-gospodarske izzive) in je zelo pomemben za usmerjanje naložb za okrevanje po pandemiji covida-19 in trajnostni prehod našega gospodarskega modela.

Socialna razsežnost in vprašanje upravljanja sta ključnega pomena za boljšo obnovo

V agenciji EEA smo svoje delo skrbno uskladili tako, da spremljamo okolje, napredek v smeri proti krožnemu gospodarstvu in prepoznavamo možnosti za politike in krožne poslovne modele, povezane s temi ključnimi vrednostnimi verigami izdelkov. Še naprej bomo podpirali evropske oblikovalce politik pri ključnih vrednostnih verigah izdelkov in prek Mednarodnega foruma za vire prispevali h globalnim ocenam virov. Ali bomo z okrevanjem gospodarstva uspešni pri boljši obnovi?

Doseganje trajnostne rabe virov v Evropi in po svetu zahteva korenite spremembe naših sistemov proizvodnje in potrošnje. Pravi izziv je daleč od, samo, vzpostavljanja učinkovitejših proizvodnih procesov. Doseganje resnične in obstojne trajnostnosti bo zahtevalo tudi obravnavo socialnih neenakosti. S tem se poraja vprašanje upravljanja: kako lahko vsakomur zagotovimo dostop do virov in čistega okolja? Agencija EEA bo še naprej v bistvene ocene in politične razprave vnašala socialno razsežnost in vprašanje upravljanja.