Kako se evropska mesta prilagajajo podnebnim spremembam in napredujejo proti trajnostni prihodnosti?

Kakšna je vloga Evropske unije in EEA za okolje pri prilagajanju podnebnim spremembam, zlasti glede na trajnostno prihodnost mest?

Evropska komisija je pred kratkim sprejela novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. V njej je predlagala ukrepe za izboljšanje znanja o prilagajanju, da bi lahko zbrali večji nabor bolj kakovostnih podatkov o tveganjih in izgubah, povezanih s podnebnimi spremembami. To je neposredno povezano s ClimateADAPT, evropsko platformo znanja o prilagajanju, ki jo gosti in razvija EEA.

Na platformi ClimateADAPT je objavljenih veliko primerov dobrih praks iz mest, ki se že ukvarjajo z ukrepi za prilagajanje. Novost v strategiji EU je spoznanje, da so za prilagajanje potrebni načrti in ukrepi na vseh ravneh upravljanja. V njej je tudi poudarjeno, da se je treba prednostno osredotočiti na lokalne ukrepe za prilagajanje, uporabljati rešitve, ki temeljijo na naravi in vključiti problematiko prilagajanja v makrofiskalno politiko. Naše poročilo o trajnosti mest v Evropi in gonilnih dejavnikih okoljske preobrazbe v mestih, ki bo objavljeno v prihodnjih tednih, celovito obravnava način delovanja mest. Skupaj s poročilom bomo objavili kratek povzetek, ki bo zajemal začetni pregled ključnih vplivov pandemije covida-19 na prizadevanja za trajnost v mestih.

Katere so ključne ugotovitve tega poročila?

Evropska agencija za okolje se že dolgo ukvarja z vprašanji, povezanimi z mesti, in sicer na podlagi tematskega pristopa. To pomeni razvoj vzorcev, povezanih z urbanizacijo in onesnaženjem ali kakovostjo zraka v mestih, onesnaženjem s hrupom in prilagajanjem na podnebne spremembe v mestih. To poročilo je prvo v sklopu ocen, ki celovito obravnavajo prispevek mest k okoljskim ciljem. V tem poročilu smo se na mesta obrnili neposredno - z anketo in razgovori, da bi ugotovili, kaj sproži okoljske spremembe v mestih, ki so sestavni del prehoda mest na bolj trajnostno družbo. To je raziskovalno delo, ki bo bistveno prispevalo k razumevanju, kako mesta vrednotijo ključne gonilne dejavnike in ovire za trajnostno preobrazbo mest.

Če pregledamo vse dejavnike, ki glede na raziskavo to preobrazbo omogočajo, opazimo, da nekateri med njimi izstopajo. Ugotovili smo, da ni pristopa, ki bi ustrezal vsem. Gonilne dejavnike in ovire smo opredelili na sedmih glavnih področjih: okoliščine, upravljanje, znanje, kultura, tehnologija, podatki in informacije ter finančna sredstva. Pomembno je omeniti, da se je Evropska agencija za okolje prvič neposredno obrnila na mesta z raziskovanjem na podlagi oblikovalskega načina razmišljanja, ki omogoča nadaljnje spremljanje.

Kako pandemija covida-19 vpliva na mesta?

Vpliv bolezni covid-19 na trajnost mest še ni v celoti ocenjen. Pandemija je spremenila naš življenjski slog, saj se je povečala uporaba digitalnih naprav, razširilo pa se je tudi delo od doma. To je privedlo do sprememb v mestnem okolju, imelo pa bo tudi dolgoročne posledice za promet in dnevne migracije. Podobno se bo verjetno spremenilo tudi povpraševanje po stanovanjih in pisarnah. Zmanjšanje prometa lahko privede do izboljšanja kakovosti zraka in zmanjšanja hrupa.

Veliko bo odvisno od tega, kako bodo evropske države oblikovale svoje načrte za okrevanje in odpornost. Še pomembneje pa je, kako bodo videle mesta kot akterje. Med pandemijo imajo mesta pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore svojim prebivalcem, lokalne oblasti pa bodo pomembni akterji pri našem okrevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora. V prihodnjem informativnem povzetku Evropske agencije za okolje bo analiziranih nekaj prvih učinkov pandemije na okolje in podnebne spremembe. Tukaj govorimo o mobilnosti in dostopnosti, valu prenove in obnovi stavb, pomembnosti zelenih površin, naravnih rešitvah in vlogi lokalne hrane, pridelane v mestnem okolju.

Ali te ocene evropskim mestom zagotavljajo tehnične in praktične nasvete ter ponujajo trajnostne pristope?

Na Evropski agenciji za okolje si pri delu prizadevamo doseči širok krog naslovnikov, zato sodelujemo z državami, evropskimi institucijami in organizacijami ter z evropsko civilno družbo na splošno. Naše naloge sicer ne vključujejo neposrednega sodelovanja z mesti, vendar kar 75 % evropskega prebivalstva živi v mestih. Naše prihodnje ocene imajo dvojni cilj: obravnavati pomen lokalne ravni in pomen mest pri doseganju zelo ambicioznih okoljskih in podnebnih ciljev, ki jih je postavila Evropa.

Naše delo med drugim dokazuje, da so mesta zelo zavzeta, ko gre za izvajanje sprememb, in si včasih celo zastavijo višje cilje od tistih, ki so določeni na nacionalni ravni. Med zadnjim spremljanjem in poročanjem o ustreznosti in uspešnosti okoljske zakonodaje (2018) je bilo ugotovljeno, da se 70 % okoljske zakonodaje EU izvaja na lokalni ravni.

Katere so najpomembnejše ugotovitve, do katerih ste prišli doslej pri predhodnih raziskavah?

Poročilo ponuja zelo zanimiva spoznanja mest, vključenih v raziskavo, ki neposredno zadevajo politike EU. Med ključnimi ugotovitvami je tudi ta, da imajo zakoni in okviri politike EU bistveno vlogo pri pospeševanju trajnostnih sprememb v mestih. Poleg tega je izjemno pomemben dostop do financiranja iz evropskih, nacionalnih in zasebnih virov. Mreže mest in usmerjena partnerstva so prav tako zelo pomembna za zagotavljanje dodane vrednosti ob prizadevanjih mest za trajnost. Po drugi strani pa so mesta zelo različna in prehodi na trajnost morajo biti prilagojeni lokalnim razmeram. Vizije in strateški načrti za trajnost na lokalni ravni so bistveni, saj so podlaga za prihodnje ukrepe.

Kaj še pripravljate na tem področju?

Trenutno delamo na štirih delovnih sklopih. Prvi je nadaljevanje dela, narejenega v okviru Evropske agencije za okolje. To vključuje tekoče delo na področju prilagajanja, ocenjevanja kakovosti zraka in onesnaževanja s hrupom v mestnem okolju, delo v zvezi s programom Copernicus in njegovo lokalno komponento Urban Atlas, naravne rešitve, mobilnost/dostopnost in obnovo stavb ali krožne rešitve. Povzetek teh prizadevanj bo predstavljen v prihodnjem poročilu o tako imenovani analizi Nexus – to je analiza, ki temelji na analitični perspektivi od zgoraj navzdol. Analiza se osredotoča na osem vprašanj trajnosti mest in okolja, ki so bila izbrana za prednostne naloge v postopku pod vodstvom deležnikov. Osredotočili se bomo na odpornost proti podnebnim spremembam, kakovost življenja, dostopnost, zdravo okolje, prehransko varnost, krožnost, čisto energijo in trajnostne stavbe – na ravni mest.

Prav tako želimo okrepiti povezave z ustreznimi deležniki. Načrtujemo, da bomo okrepili mreženje na to temo z ustanovitvijo sodelovalnega foruma za trajnost mest, ki bo omogočal izmenjavo informacij, mreženje in ciljna partnerstva. Nazadnje je treba omeniti, da Evropska agencija za okolje ob upoštevanju drugih pobud, ki jih vodi EU, razmišlja tudi o tem, kako bi bilo mogoče vse to strokovno znanje in izkušnje deliti v čimvečjem obsegu.