Alpe — Vpliv podnebnih sprememb v Evropi danes

„Včeraj sem se vrnil z vodenja plezanja na Matterhorn v Švici. Plezali smo po grebenu Hornli, tej znani poti, ki je bila prvič preplezana leta 1865. Tja grem vsako poletje. Te dobro znane poti postajajo nevarne in kar nekaj izmed njih je zaprtih. Permafrost, ki je povezoval skalovje kar nekaj stoletij ali tisočletij, se zdaj tali. Čez dan se tali, ponoči pa zmrzuje, kar povzroča drobljenje skal. Vsako leto se to pojavlja na višjih višinah – premika se po gorah navzgor.“

Sebastian Montaz živi v Saint Gervaisu, vasi v francoski regiji Chamonix. Je gorski vodič in učitelj smučanja. Odrasel je v francoskih Alpah, danes pa vodi plezalce in smučarje po celotni alpski regiji.

„Gore se načeloma spreminjajo zelo počasi. V Alpah pa opažamo spremembe skoraj v vsakem novem letnem času. Od mojega otroštva so se Alpe drastično spremenile in kdo ve, kakšne bodo takrat, ko bo odrasla moja hči.“

„Zadnjih pet let je mešano plezanje, to je plezanje po snegu in ledu, v juniju in juliju praktično nemogoče. V današnjem času takšno plezanje od junija do konca septembra ni varno. Preteklo zimo smo imeli najboljše snežne razmere v zadnjih devetih letih, toda takšne zime so zdaj izjema,“ pravi Sebastian.

Vpliv podnebnih sprememb se v Alpah kaže tako v sestavi permafrosta, ki povezuje skalovje, kot v količini in kakovosti zapadlega snega. Ledeniki se umikajo, mostovi ledu in snega pa izginjajo. Spreminja se tudi umetnost gorskega vodenja, saj tradicionalne poti niso več varne. Nekateri ledeniki, ki smo jih še pred petimi leti še lahko prečkali, so se spremenili. Led je izginil, skalovje pod njim pa je sedaj izpostavljeno.

Ikona Evrope

Alpe so prepoznavni znak Evrope. So ena izmed najpomembnejših turističnih destinacij Evrope, gorska veriga pa ponuja precej več kot le počitniške cilje. Tukaj izvira kar štirideset odstotkov evropske sveže vode, ki oskrbuje milijone Evropejcev v nižinskih področjih. In zato ne preseneča, da Alpe pogosto imenujejo kar „vodni stolpi Evrope“.

Sveža voda je ključna, ne le za osem alpskih držav, ampak tudi za velik del celinske Evrope. Nedavno poročilo EEA, „Regionalne podnebne spremembe in prilagajanje – izziv vodnih virov v Alpah“, proučuje učinke podnebnih sprememb na oskrbo in povpraševanje po vodi v glavnih alpskih regijah.

Alpe – spreminjajoči se ekosistem

Gore se ponavadi spreminjajo zelo počasi, pravi Sebastian Montaz. Vendar se je podnebje v Alpah v zadnjih stotih letih bistveno spremenilo, saj so temperature porasle kar za 2 °C: to je dvakrat več, kot je svetovno povprečje. Posledično se alpski ledeniki talijo. V primerjavi z letom 1850 je izginila skoraj polovica ledu, obseg taljenja pa se je od sredine osemdesetih let močno povečala.

Meja sneženja se dviguje, spreminjajo pa se tudi vzorci padavin (dež, sneg, toča in sodra). Obstaja velika verjetnost, da bo v prvi polovici stoletja izginilo veliko število majhnih in srednje velikih ledenikov. Po ocenah naj bi se količina snežnih padavin v regijah, v katerih zdaj običajno sneži, zmanjšala, namesto snega pa se bo pojavljal zimski dež, kar posledično pomeni manj dni s snežno odejo. To vpliva na način zbiranja in shranjevanja vode v pogorju pozimi ter njeni ponovni distribuciji v toplejših poletnih mesecih. Tako je v zimskih mesecih pričakovano povečano, v poletnih mesecih pa zmanjšano odtekanje vode.

Vodni cikel in podnebne spremembe

V zimskem času se v Alpah voda zbira in shranjuje kot sneg in led v ledenikih, jezerih, podtalnici in v prsti. S taljenjem snega in ledu se voda nato pomladi in poleti počasi sprošča in napaja reke, kot so Donava, Ren, Pad in Rona, ki vse izvirajo v pogorju. Ta voda tako oskrbuje nižinske regije takrat, ko je nižinske vode manj in ko je povpraševanje največje.

Zaradi podnebnih sprememb pa je danes ta starodavni proces shranjevanja in sproščanja voda ogrožen. Kako bodo podnebne spremembe vplivale na alpske ekosisteme? Kako se bodo spremenile storitve ekosistemov? Kaj lahko naredimo mi?

Storitve ekosistema pod pritiskom

Alpski „vodni stolpi“ so zelo ranljivi in občutljivi na spremembe v vremenskih in podnebnih procesih, pokrajini in človeški porabi vode. Spremembe lahko vplivajo na kakovost in količino vode za oskrbo več deset milijonov Evropejcev.

Podnebne spremembe grozijo, da bodo drastično spremenile vodni cikel. Spremembe v padavinah, vzorci sneženja in shranjevanje v ledenikih bodo spremenili način prenosa vode. To pomeni več suš poleti, poplav in plazov pozimi in večjo spremenljivost v oskrbi z vodo skozi leto. Tudi kakovost vode se bo spremenila.

Pomanjkanje vode in vedno pogostejši ekstremni dogodki, skupaj z vedno večjim povpraševanjem po vodi (na primer za namakanje v kmetijstvu ali za povečan obisk turistov), bodo verjetno negativno vplivali na storitve ekosistema in na gospodarstvo. Prizadeti bodo gospodinjstva, kmetijstvo, proizvodnja energije, gozdarstvo, turizem in plovba po rekah. To lahko le še poveča že obstoječe težave z viri pitne vode in vodi do sporov med uporabniki tako v alpski kot tudi v drugih regijah. Zlasti v južni Evropi pa lahko nastopijo pogostejše suše.

Voda, naravni vir, ki se nam pogosto zdi povsem samoumeven, v okviru podnebnih sprememb dobiva povsem novo vrednost.

Na ulicah Dunaja

„Voda, ki priteče iz pip na Dunaju, prepotuje od gorskega izvira vsaj 100 kilometrov,“ pojasnjuje dr. Gerhard Kuschnig, vodja oddelka za zaščito izvirov pri Vodovodnem sistemu mesta Dunaj. Dr. Kuschnig je od Sebastiana, gorskega vodiča v Alpah, oddaljen kar nekaj sto kilometrov, vendar tudi on razmišlja o podnebnih spremembah.

„Danes resnih težav s količino ali kakovostjo vode sicer še ni, a prihodnost je negotova. Upravljanje podnebnih sprememb tako pomeni upravljanje negotovosti. Želimo biti prepričani, da postavljamo prava vprašanja,“ dodaja dr. Kuschnig.

Dva milijona prebivalcev Dunaja in Gradca ter njune okolice je glede oskrbe z vodo odvisnih od avstrijskih Alp. Izviri pitne vode v regiji so zato tudi pravno zaščiteni. Vodonosniki (sestavljeni iz nasičenih kamnin skozi katere se voda pretaka) v teh gorskih regijah so zaradi geološke sestave kamnin, podnebja in izrabe zemlje zelo ranljivi, kar v veliki meri vpliva na kakovost in količino razpoložljive vode.

Pri prilagajanju na podnebne spremembe je tako eden najpomembnejših izzivov te regije zavarovanje količine in kakovosti pitne vode. Njena visoka kakovost se dolgoročno lahko zagotovi le z zaščito okolja, skozi katero potuje. Spremembe rabe zemljišča, vključno z novimi načini kmetovanja in gradnjo, vplivajo na kakovost in količino vode. Dunaj varuje svoje bližnje gorske izvire že več kot 130 let in postopoma postaja lastnik obsežnega ozemlja na območjih za zaščito in zavarovanje voda. Območja za zaščito voda obsegajo skupaj okoli 970 km² in se nahajajo na Štajerskem ter v Spodnji Avstriji.

Vodni cikel

„Voda teče skozi površinske plasti skalovja, kroži po notranjosti gore in se ob dosegu neprepustnih plasti začne zbirati v izvire, skozi katere se potem ponovno vrne na površino,“ razloži dr. Kuschnig.

„Časovni razpon med infiltriranjem (pronicanjem v tla) in ponovnim odtokom (vrnitev na površino skozi izvir) vode je po dežju zelo kratek. Ekstremni dogodki, kot so na primer nalivi ali hitro taljenje snega, sprožijo velike količine usedlin, ki vplivajo na kakovost vode. Te se v kratkem času, preden voda ponovno pride na površje, pogosto težko zadostno prečistijo. Podnebne spremembe pa povečujejo verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov.“

Podnebne spremembe

Spreminjanje podnebnih pogojev v regiji, kot je na primer višanje temperature, bo vplivalo na razpoložljivost in kakovost vode s povečanim izhlapevanjem in spremenjenimi količinami padavin. Podnebne spremembe pa povzročajo tudi spremembe v rastlinstvu, kar posledično vpliva tudi na vodne vire.

Kar dve tretjini zaščitenega območja pokriva gozd. Podobno kot kmetijstvo, se tudi gozdovi v regiji upravljajo s ciljem zaščititi pitno vodo. „Trenutno podnebne spremembe predstavljajo največjo nevarnost zaradi povečane erozije, ki ogroža gozdove. Brez dreves in potrebnega listja se bo zemlja izprala. Zemlja pa je potrebna za prečiščevanje vode. Povišanje temperature pomeni, da bodo potrebne nove vrste dreves. Podnebne spremembe tako pomenijo negotovost, nove dejavnike – to pa vedno predstavlja tveganje, “ pravi dr. Kuschnig.

Prilagajanje dejavnosti in izkušenj

Medtem pa je zelo pomembno izobraževanje vseh organov, pristojnih za vodo. Šola za vodo zadnjih 13 let poučuje lokalne otroke o pomenu vode in okolja, ki nam vodo daje. Otrokom redno ponujajo izlete do gorskih vodnih izvirov in ti tako širijo svoje znanje in zavedanje o vodi. Seznanjanje je prav tako pomembno za kmetovalne skupnosti na alpskih pašnikih. Odgovorni so tudi za zaščito ozemlja okoli izvirov, zlasti pred živalskimi odplakami.

Vodno gospodarstvo Dunaja že sodeluje v projektih, v katerih z drugimi akterji na področju vodnega upravljanja poskuša najti rešitve in se prilagoditi na vplive podnebnih sprememb. Tako na primer projekt CC-WaterS združuje 18 organizacij iz osmih držav za izmenjavo izkušenj in razpravo o različnih pristopih prilagajanja podnebnim spremembam.

Politike prilagajanja

„Politični ukrepi na področju prilagajanja podnebnim spremembam so pogosto le odziv na ekstremne vremenske dogodke, ki vedno sprožijo zahtevo po ukrepanju,“ pravi Stéphane Isoard iz skupine za ranljivost in prilagajanje v EEA.

„Trenutno obravnavamo vročinski val iz leta 2003. Strategije za prilagajanje, ki so zasnovane na bolj sistemski analizi ranljivih regij, sektorjev in ljudi, morajo biti oblikovane sedaj in čim prej izvedene, saj bodo le tako dovolj robustne in učinkovite za obvladovanje vseh neizogibnih posledic podnebnih sprememb. Prilagajanje podnebnim spremembam in vprašanja vodnih virov zahtevajo lokalno upravljanje znotraj večjega regionalnega, državnega in EU konteksta,“ še dodaja.

Najpomembnejše je učinkovito upravljanje porečij rek tudi prek državnih meja. Do sedaj je bilo pri upravljanju s pomanjkanjem vode v porečjih, ki izvirajo ali se napajajo iz alpske regije, med državami zelo malo sodelovanja. Na tem področju ima EU pomembno vlogo in lahko vpliva na izboljšanje pogojev za sodelovanje.

5. Vodna direktiva: http://ec.europa.eu/environment/water/water-framework/index_en.html