Varne in trajnostne kemikalije

Ali nameravate za večerjo pojesti ribo s preprosto solato za prilogo? Ali pa je čas za barvanje ali umivanje las? Vsak dan smo izpostavljeni številnim kemičnim snovem, od rib na naših krožnikih do kozmetičnih in čistilnih proizvodov. Odvisno od kemikalij in trajanja izpostavljenosti lahko to vpliva na naše zdravje.

Strupenim kemikalijam smo lahko izpostavljeni v majhnih odmerkih in dolgo časa, ne da bi se tega zavedali. Od obstojnih kemikalij, kot so PFAS, do mikroplastike – onesnaženje v evropskih rekah in morjih lahko pride do rib in morskih sadežev, ki so del naše prehrane. Podobno tveganje prinašajo tudi kmetijski pridelki, ki jih uživamo: popoldanski prigrizek v obliki pomaranč in hrušk je lahko onesnažen z ostanki pesticidov.

Kemikalije v pesticidih

Za nekatere kemikalije, ki se uporabljajo v pesticidih, je znano ali se sumi, da povzročajo vrsto kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo, rakom in nevrodegenerativnimi boleznimi, pa tudi zmanjšano plodnost in prirojene anomalije. Čeprav nedavni podatki o spremljanju kažejo, da izpostavljenost posameznim pesticidom v prehrani verjetno ne pomeni tveganja za zdravje, smo v vsakdanji prehrani izpostavljeni mešanicam pesticidov. Njihove kumulativne učinke je treba bolje razumeti.

V okviru evropskega raziskovalnega projekta o humanem biomonitoringu (HBM4EU) so pri več tisoč prostovoljcih iz vse Evrope iskali več nevarnih kemikalij. 84 % testiranih ljudi je imelo v krvnem obtoku vsaj dva različna pesticida.

Na nas lahko posredno vplivajo tudi vplivi pesticidov na opraševalce in druge žuželke, ki so bistvenega pomena za proizvodnjo živil.

V EU so bile v zadnjih letih prepovedane številne snovi, ki jih vsebujejo pesticidi. Vendar moramo z okolju prijaznim zatiranjem škodljivcev ali s prehodom na ekološko in precizno kmetovanje zmanjšati skupno količino pesticidov, ki jih uporabljamo. Prav tako moramo uvesti učinkovitejše preglede in pravila, preden se dovoli uporaba in prodaja novih kemikalij.  

Bisfenoli, ftalati in PFAS

Med skrb vzbujajočimi je skupina kemikalij, ki so znane kot bisfenoli. Te sintetične kemikalije se uporabljajo za proizvodnjo plastike in smol. V EU se bisfenol A ne sme več uporabljati v stekleničkah za dojenčke. Ta endokrini motilec lahko po zaužitju vpliva na način, na katerega naše telo proizvaja in uravnava hormone, kar povzroča razvojne težave.

Več kot 90 % udeležencev projekta HBM4EU iz desetih držav je imelo v telesu bisfenol A. Zaskrbljenost zaradi bisfenola A je privedla do njegove nadomestitve z nadomestkoma bisfenolom S in bisfenolom F, ki sta bila odkrita pri več kot 60 % udeležencev. Več kot 17 % otrok in mladostnikov v Evropi je izpostavljenih tveganju zaradi izpostavljenosti ftalatom, še eni družini kemikalij, ki se uporabljajo predvsem za mehčanje plastike.

Potem so tu še  PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi), skupina več tisoč sintetičnih kemikalij. Gre za obstojne snovi, kar pomeni, da lahko ostanejo v okolju za vedno. Uporabljajo se v najrazličnejših proizvodih: od nelepljivih premazov na ponvah do lakov za nohte ter vodoodbojnih tkanin in zdravil. Najdemo jih povsod, tudi v materinem mleku in na vrhu Mount Everesta.

Le nekaj od teh večnih kemikalij je bilo podrobno proučenih. Vemo pa, da so najbolj proučevane strupene in da imajo pomembne učinke na zdravje. Poleg tega se nekatere PFAS bioakumulirajo v živih organizmih in lahko dosežejo visoke koncentracije v ribah in mesu na naših mizah. Druge PFAS lahko pridejo v podzemno vodo in onesnažijo pitno vodo.

Slika 1. Učinki PFAS na zdravje ljudi

Vir: EEA (2019).

Za varne in trajnostne kemikalije

Evropa še vedno proizvaja in porablja velike količine nevarnih kemičnih snovi, ki se nato sproščajo v okolje in lahko ogrožajo zdravje. Hkrati ima Evropa sprejetih nekaj najbolj omejevalnih zakonov o kemikalijah in najbolj ambicioznih politik na svetu, kot sta strategija EU za kemikalije in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje.

Industrijske kemikalije so urejene z uredbo REACH. Obstajajo tudi drugi zakoni o posebnih proizvodih, kot so biocidi, pesticidi, kozmetika in zdravila. Določene so tudi mejne vrednosti za kemične kontaminante in ostanke pesticidov v hrani.

Splošni cilj evropskega zelenega dogovora in njegovega akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje je okolje brez strupov, v katerem onesnaževanje zraka, vode in tal ne bo več škodovalo zdravju in naravi.

Nevarne kemikalije so še vedno resna in vse večja težava za naše zdravje in okolje, saj so ekosistemi in ljudje izpostavljeni mešanici kemikalij. Vendar se te kemične snovi proizvajajo z razlogom. Ščitijo nas pred požari ali dežjem, hrano ohranjajo dalj časa užitno in varujejo naše kmetijske rastline. Kaj, če bi jih lahko nadomestili z varnejšimi in bolj trajnostnimi alternativami, škodljive pa postopoma odpravili? 

Na kratko: kemikalije in zdravje

• Evropa še naprej proizvaja in porablja velike količine kemikalij, nekatere od njih pa lahko škodujejo okolju ali zdravju ljudi.
• Evropa ima sprejete najnaprednejše zakone in politike na področju kemikalij na svetu, kot sta strategija EU za kemikalije in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje.
• V prihodnje moramo preprečiti onesnaževanje s kemikalijami in spodbujati kemikalije, ki so varno in trajnostno zasnovane.
• Postopno moramo opustiti nebistveno uporabo škodljivih snovi in obvladovati tveganja kemikalij v skupinah, ne pa posamezno.

Kaj lahko storim?

• Poskusite zmanjšati svojo izpostavljenost nevarnim kemikalijam. Številne organizacije zagotavljajo informacije o kemikalijah v proizvodih.
• Zaradi vpliva živega srebra se med nosečnostjo izogibajte nekaterim proizvodom, kot so velike ribe.
• Izberite proizvode, ki so proizvedeni z manj nevarnimi kemikalijami, kot je ekološka hrana. Preverite oznake na proizvodih, na primer „brez PFAS“.
• Več informacij: Kotiček za državljane – HBM4EU – znanost in politika za zdravo prihodnost.