Uredništvo – Skrb za okolje je skrb za nas same

Signali EEA 2023 prinašajo pregled najbolj neposrednih povezav med okoljem, podnebjem in zdravjem. Kakovost zraka v Evropi se je v zadnjih desetletjih znatno izboljšala, kar je prispevalo k boljšemu zdravju in manjšemu številu prezgodnjih smrti. Večina ljudi v Evropi lahko uživa v zelo kakovostni pitni vodi neposredno iz pipe, velika večina naših kopalnih območij pa izpolnjuje najvišje standarde, zaradi česar imamo odlične možnosti za sprostitev. Da bi Evropa zaščitila ljudi in okolje, je uvedla tudi najnaprednejšo zakonodajo o kemikalijah na svetu, poleg tega pa si prizadeva izpolniti najambicioznejše podnebne zaveze.

Zdravje je po eni strani zelo zasebna stvar, po drugi pa zelo pomembna tema za javnost. Na vprašanje, kaj je najpomembnejše v njihovem življenju, ljudje po vsem svetu navajajo svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih. Zdravstveno varstvo je v politiki tema ostrih razprav in porablja velik del javnih proračunov.

Veseli smo lahko, da sedanje generacije Evropejcev živijo dlje in bolj zdravo kot kdaj prej. Del tega pozitivnega razvoja je mogoče povezati z napredkom na področju okoljske politike. Zmanjšanje onesnaženosti zraka, izboljšanje kakovosti pitne vode in javne higiene ter omejitev uporabe nekaterih najbolj škodljivih snovi pozitivno vplivajo na naše zdravje. Učimo se bolje zaščititi državljane pred vročinskimi valovi in drugimi nevarnostmi, z ambicioznim zmanjšanjem emisij pa se lahko izognemo najhujšim posledicam podnebnih sprememb.

Toda kljub tem dosežkom ne moremo biti zares zadovoljni. Več kot ena od desetih prezgodnjih smrti v EU je povezana z onesnaževanjem. Poleg tega številni državljani ne morejo živeti polnega življenja, saj se spopadajo z boleznimi, povezanimi z onesnaženjem, kot so bolezni dihal ter srca in ožilja. Slaba kakovost zraka je v Evropi še vedno velika nevarnost za zdravje. Obremenjenost s hrupom je vse večja težava, ki se zdi težko rešljiva. Še naprej proizvajamo in porabljamo velike količine kemikalij, nekatere od njih pa škodujejo okolju ali našemu zdravju. Posledice podnebnih sprememb so vse hujše, saj povzročajo pomanjkanje vode, vročinske valove, velike gozdne požare in poplave. Te nevarnosti nesorazmerno prizadenejo najbolj ranljive ljudi v naših družbah, vključno z otroki, starejšimi in ljudmi z malo denarja ali slabim zdravjem.

Image source: © Julia Gawell, Well with Nature /EEA

V evropskem zelenem dogovoru in njegovi agendi za ničelno onesnaževanje so določeni ambiciozni cilji za varovanje narave, podnebja in zdravja ljudi. Zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja izboljšujeta kakovost življenja ter preprečujeta bolezni. Nekateri bi rekli, da je to predrago. Vendar se to počne za zaščito ekosistemov, od katerih so naše družbe odvisne, in za zaščito našega zdravja. Tako pri zdravju ekosistemov kot tudi pri zdravju ljudi je bistveno ceneje in veliko učinkoviteje preprečevati škodo, kot pa jo odpravljati. Gre preprosto za dobro naložbo v prihodnost in nekaj, za kar bi morali onesnaževalci plačati.

V podporo tem prizadevanjem se vse bolj uveljavlja tako imenovani pristop „eno zdravje“. V preteklosti smo se osredotočali na posamezne nevarnosti, kot so posebne vrste onesnaževanja zraka, vode ali tal. Pristop „eno zdravje“ priznava, da je naše zdravje povezano z zdravjem domačih in divjih živali, rastlin in širšega okolja ter da morajo naši ukrepi za izboljšanje zdravja upoštevati vse te razsežnosti. Ukrepi za varovanje narave in podnebja so namreč ukrepi za varovanje našega zdravja.

EEA združuje znanje o okolju, podnebju in družbi. Skupaj s svojo mrežo strokovnjakov Eionet ugotavljamo povezave med podatki in informacijami o naravi, podnebju ter družbenimi sistemi energije, hrane, mobilnosti in grajenega okolja. Primer takega dela je „evropski okoljski in zdravstveni atlas“, ki uporabnikom omogoča, da preverijo kakovost svojega lokalnega okolja ter raziščejo posamezna in kombinirana tveganja za zdravje.

Taka analiza pokaže zelo jasno povezavo med okoljem in dobrim počutjem. Izboljšanje stanja našega okolja ter ublažitev podnebnih sprememb prinašata neposredne in posredne koristi vsem v Evropi. Rešitve, ki kar najbolje izkoriščajo naravo, kot so parki na urbanih območjih, pogosto prinašajo trojne koristi, saj zmanjšujejo onesnaževanje, povečujejo biotsko raznovrstnost ter izboljšujejo naše zdravje in počutje, vključno z duševnim zdravjem.

Vedno več je ocen, ki poudarjajo večplastno krizo podnebnih sprememb, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanje ter potrebo po nujnem ukrepanju. Preprosto povedano, vse, kar potrebujemo za preživetje in uspeh, je odvisno od narave. S tem, ko še naprej škodujemo naravi, uničujemo sisteme, ki podpirajo naše zdravje in dobro počutje, ter ogrožamo prihodnje generacije.