All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Obremenitev s hrupom je vse večji problem po vsej Evropi in mnogi se morda ne zavedajo, kakšen vpliv ima na njihovo zdravje. Z Eulalio Peris, strokovnjakinjo Evropske agencije za okolje na področju okoljskega hrupa, smo razpravljali o ključnih ugotovitvah poročila Evropske agencije za okolje z naslovom „Environmental noise in Europe — 2020“ (Okoljski hrup v Evropi – 2020), ki je bilo objavljeno v začetku tega meseca.
Leta 2019 se bomo spominjali kot prelomnega za podnebne in okoljske ukrepe v Evropi. Več milijonov Evropejcev in drugih ljudi po vsem svetu je protestiralo in pozivalo oblikovalce politike k ukrepanju. Z dokazi utemeljene znanstvene ocene, vključno s poročilom SOER 2020 Evropske agencije za okolje (Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020), so poudarile razsežnost prihodnjih izzivov in nujnost ukrepanja. Ti pozivi se zdaj spreminjajo v načrt političnih ukrepov. Evropski zeleni dogovor, ki ga je predstavila Evropska komisija, je obetaven začetek za izjemno pomembno desetletje pred nami.
Na začetku tega meseca je Evropska agencija za okolje objavila poročilo „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020“ (SOER 2020). Ugotovila je, da Evropa svojih ciljev do leta 2030 ne bo dosegla brez nujnih ukrepov v naslednjih desetih letih, s katerimi bo obravnavala skrb vzbujajočo hitrost izgube biotske raznovrstnosti, čedalje večje učinke podnebnih sprememb in čezmerno porabo naravnih virov. Predlagala je tudi nekaj ključnih rešitev, ki bi pomagale Evropi vrniti se na pot k doseganju teh ciljev. Sestali smo se Tobiasom Lungom, strokovnjakom za koordinacijo in oceno poročila SOER 2020 pri agenciji EEA, da bi se pogovorili o pomenu tega poročila.
Kdo je lastnik zemljišča in njegovih virov? Kdo odloča o tem, kako se lahko uporabijo? V nekaterih primerih so zemljišča zasebna lastnina, ki jo lahko kupijo in prodajo ter uporabljajo izključno njeni lastniki. Njihovo uporabo pogosto urejajo nacionalni ali lokalni predpisi, na primer v zvezi z ohranjanjem gozdnih površin. V drugih primerih so nekatera območja določena samo za javno uporabo. Vendar zemljišče ni samo prostor ali ozemlje. Če vsi uporabljamo zemljišča in se zanašamo na njihove vire, je za trajnostno gospodarjenje z njimi potrebno sodelovanje lastnikov, regulatorjev in uporabnikov na lokalni in svetovni ravni.
Onesnaženost tal je problem, ki je tesno povezan z našo skupno preteklostjo in je del zgodbe o tem, kako je Evropa najprej postala svetovna industrijska vodilna sila, pozneje pa prevzela vodilno vlogo na področju varstva okolja. Pogovarjali smo se z Markom Kibblewhiteom, zaslužnim profesorjem na Univerzi v Cranfieldu v Združenem kraljestvu, ki je eden od vodilnih evropskih strokovnjakov na področju tal, da bi bolje razumeli problem onesnaženosti tal.
Program Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje, znan tudi kot „Evropske oči na Zemljo“ ali Copernicus, je korenito spremenil naš način razumevanja in načrtovanja bolj trajnostne rabe naših dragocenih virov - zemljišč in tal . Copernicus s pomočjo monitoringa zemljišč zagotavlja podrobne in aktualne informacije, ki se uporabljajo kot podlaga za sprejemanje odločitev na številnih področjih, od urbanističnega načrtovanja, načrtovanja prometnih poti in zelenih površin do natančnega kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi.
Večino hrane, ki jo jemo, pridelujemo na zemljiščih in tleh. Kaj jemo in kako hrano pridelujemo, se je v zadnjem stoletju bistveno spremenilo, kot sta se tudi evropska krajina in družba. Intenzifikacija kmetijstva je Evropi omogočila, da proizvede več hrane in po bolj dostopnih cenah, vendar na račun okolja in tradicionalnega kmetijstva. Čas je, da ponovno razmislimo o našem odnosu do hrane, ki pride na naše krožnike, pa tudi do zemljišč in skupnosti, ki jo proizvajajo.
Podnebne spremembe močno vplivajo na tla, sprememba rabe zemljišč in tal pa lahko pospeši ali upočasni podnebne spremembe. Brez bolj zdravih tal ter trajnostnega gospodarjenja z zemljišči in tlemi se ne moremo spopasti s podnebno krizo, pridelati dovolj hrane in se prilagoditi podnebnim spremembam. Rešitev so lahko ohranitev in obnova ključnih ekosistemov ter omogočanje naravi, da sprejema ogljik iz ozračja.
Evropska krajina se spreminja. Mesta in njihova infrastruktura se širijo na najboljša kmetijska zemljišča, pri čemer krajino drobijo na manjše zaplate, kar v različni meri vpliva na prostoživeče živali in rastline ter ekosisteme. Poleg razdrobljenosti krajine se zemljišča in tla spopadajo s številnimi drugimi grožnjami: onesnaženost, erozija, zbijanje tal, pozidava, degradacija in celo opuščanje rabe. Kaj če bi lahko reciklirali tla na zemljiščih, ki so jih mesta in mestna infrastruktura že zasedli, namesto da posegamo po kmetijskih zemljiščih?
Brez zdravih zemljišč in tal ne moremo živeti. Na njih pridelamo večino svoje hrane in gradimo svoje domove. Za vse živalske in rastlinske vrste, živeče na kopnem ali v vodi, so zemljišča ključnega pomena. Tla, ki so bistven del zemljišč, so zelo kompleksen in pogosto podcenjen medij, ki je poln življenja. Žal naš trenutni način rabe zemljišč in tal v Evropi in svetu ni trajnosten. To pomembno vpliva na življenje na kopnem.
Tla so veliko več od neživih sedimentov . Polna so življenja, od mikroskopskih organizmov do večjih sesalcev, ki vsi sodelujejo v prav tako velikem številu mikrohabitatov. Njihove interakcije nam zagotavljajo hrano in vlaknine, čisto vodo, čist zrak in industrijske procese brez sintetičnih kemikalij ter lahko celo zagotovijo zdravila za številne bolezni. O biotski raznovrstnosti tal in njenem pomenu za naš planet smo se pogovarjali z dr. Davidom Russellom iz Senckenbergovega muzeja naravne zgodovine.
Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je določila politične prednostne naloge svoje ekipe sodelavcev za naslednjih pet let. V središču njenega programa je tako imenovani „evropski zeleni dogovor“, ki izpostavlja ambicioznejše ukrepe v zvezi s podnebno krizo in krizo na področju biotske raznovrstnosti. Evropske politike se namreč že dolgo spopadajo z degradacijo okolja in podnebnimi spremembami, pri čemer so včasih bolj, drugič manj uspešne. Novi politični mandat ter nova sestava Evropske komisije in Parlamenta nudita ob vse glasnejših pozivih javnosti k ukrepanju edinstveno priložnost za okrepitev in pospešitev zelenega in pravičnega prehoda k trajnosti v Evropi.
Letošnje poletje so vročinski valovi in ekstremni vremenski pojavi postavili nove vremenske rekorde v Evropi, s čimer so znova jasno pokazali, kako pomembno je prilagajanje na podnebne spremembe. Z Blažem Kurnikom, strokovnjakom Evropske agencije za okolje (EEA) za vplive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, smo razpravljali o novem poročilu o vplivu podnebnih sprememb na evropsko kmetijstvo, ki ga je agencija EEA objavila v začetku tega meseca.
Kako bo evropsko okolje videti čez 25 let? Bomo dosegli skupno vizijo o dobrem življenju ob upoštevanju omejitev našega planeta? Bomo lahko omejili globalno segrevanje in zgradili mesta, odporna na podnebne spremembe, ki so obkrožena z zdravo naravo? Kot so pokazale nedavne volitve v Evropski parlament, so Evropejci vse bolj zaskrbljeni. Naslednja generacija Evrope poziva tudi k nujnim ukrepom, vendar kako bodo njihove zahteve po trajnostni prihodnosti vplivale na evropsko okolje in socialno ekonomske politike? Ob 25. obletnici razmišljamo o tem, kako so se v zadnjih 25 letih razvijali evropsko znanje in politike na področju okolja in kako lahko Evropska agencija za okolje skupaj s svojimi mrežami podpira prizadevanja za trajnost v naslednjih 25 letih.
Plastični odpadki so še naprej ogromen problem, ki postaja vedno večji. Kako Evropska unija rešuje to težavo? Ioannis Bakas, strokovnjak za preprečevanje nastajanja odpadkov pri agenciji EEA predstavlja kratek pregled poročila o preprečevanju nastajanja plastičnih odpadkov v Evropi, ki ga je agencija EEA objavila na začetku tega meseca.
Potrebni so ciljno naravnani ukrepi za zaščito najranljivejše skupine prebivalstva v Evropi, vključno z revnimi, starejšimi in otroki, pred okoljskimi nevarnostmi, kot so onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in ekstremne temperature. Aleksandra Kazmierczak, strokovnjakinja za prilagajanje podnebnim spremembam pri Evropski agenciji za okolje (EEA), pojasnjuje glavne ugotovitve novega poročila agencije, v katerem so ocenjene povezave med socialnimi in demografskimi neenakostmi ter izpostavljenostjo onesnaženosti zraka, hrupu in ekstremnim temperaturam.
Naš planet se sooča z neprimerljivimi okoljskimi in podnebnimi izzivi, ki ogrožajo našo blaginjo. Vendar še ni prepozno za odločno ukrepanje. Morda se ta naloga zdi zastrašujoča, ampak še vedno imamo možnost, da spremenimo nekatere negativne trende, se prilagodimo ter s tem zmanjšamo škodo, obnovimo ključne ekosisteme in močneje zaščitimo, kar še imamo. Da bi vzpostavili trajnost, moramo okolje, podnebje, gospodarstvo in družbo obravnavati kot neločljive dele istega sistema.
So električna vozila boljša za podnebje in kakovost zraka kot avtomobili na bencinski ali dizelski pogon? O prednostih in slabostih električnih avtomobilov, ki so glavna tema novega poročila Evropske agencije za okolje (EEA), smo se pogovarjali z Andreasom Unterstallerjem iz agencije EEA, ki je strokovnjak za promet in okolje.
Evropska unija (EU) ima v svetovnem merilu enega najbolj ambicioznih svežnjev ciljev v zvezi z okoljem in podnebjem, ki zajema raznovrstna področja politik, od kakovosti zraka, odpadkov in kakovosti vode do energije in prometa. Na podlagi podatkov, ki jih poročajo države članice, Evropska agencija za okolje (EEA) sodeluje pri spremljanju napredka in opredelitvi področij, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja. Od svoje ustanovitve pred 25 leti je EEA razvijala svoje znanje in upravljanje podatkov ter podpirala oblikovanje politik v Evropi.
Podnebne spremembe so eden izmed najpomembnejših izzivov našega časa. Njihove vplive čutimo po vsem svetu in vplivajo na ljudi, naravo in gospodarstvo. Za blažitev podnebnih sprememb moramo občutno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov. Pretvorba tega splošnega cilja v konkretne ukrepe zahteva razumevanje kompleksnega sistema, ki povezuje emisije iz različnih virov z nacionalnimi in regionalnimi vplivi, globalnim upravljanjem in morebitnimi posrednimi koristmi. Evropska agencija za okolje si prizadeva za nenehno izboljševanje znanja, potrebnega za oblikovanje učinkovitih ukrepov v praksi.
For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/articles/all-articles or scan the QR code.
PDF generated on 22.11.2024 20:42
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14