All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Številni živo srebro še vedno povezujejo s termometri, večina pa tudi ve, da je strupen. Uporaba živega srebra se zaradi njegove strupenosti v Evropi postopno ukinja, še vedno pa ga veliko kroži v zraku, vodi, tleh in ekosistemih. Ali je živo srebro še vedno problem in kakšni ukrepi se sprejemajo v zvezi z njim? Pogovarjali smo se z Ianom Marnanejem, strokovnjakom za trajnostno izkoriščanje virov in industrijo pri Evropski agenciji za okolje.
Evropska agencija za okolje (EEA) je pred kratkim objavila svoje letno poročilo o mehanizmu poročanja o prometu in okolju (TERM), ki je letos osredotočeno na letalski in ladijski promet. Oba sektorja se hitro širita, kar vpliva tudi na okolje, predvsem pa na emisije. Anke Lükewille, strokovnjakinjo za onesnaženost zraka pri agenciji EEA, smo prosili, da nam razloži glavne ugotovitve letošnjega poročila TERM.
Evropa zbira vse več podatkov, kar prispeva k vedno boljšemu razumevanju okolja. Podatki o opazovanju Zemlje, ki se zbirajo v okviru programa Evropske unije Copernicus, predstavljajo nove izzive in priložnosti za izboljšanje našega znanja o okolju. Evropska agencija za okolje (EEA) želi z združevanjem posodobljenih podatkov, pridobljenih v okviru programa Copernicus, in naše obstoječe baze znanja pomagati oblikovalcem politike in državljanom v vsej Evropi pri izvajanju ukrepov za reševanje lokalnih, nacionalnih in globalnih izzivov.
Evropska unija si prizadeva uresničiti več podnebnih in energetskih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Kako agencija EEA sledi napredku držav članic pri izpolnjevanju teh ciljev? Melanie Sporer, strokovnjakinjo za blaženje podnebnih sprememb in energijo pri agenciji EEA, smo prosili, da nam pove, kakšna je vloga agencije pri tej nalogi. Pojasnila je tudi letni napredek v zadnjem poročilu Gibanja in napovedi.
Zahvaljujoč zakonodaji, tehnologiji in manjši rabi fosilnih goriv v številnih državah, se zrak v Evropi v zadnjih desetletjih izboljšuje. Kljub temu pa ima onesnažen zrak še vedno negativen vpliv na mnogo ljudi, zlasti v mestih. Obravnava onesnaženosti zraka zaradi svoje kompleksnosti, zahteva usklajene aktivnosti na več ravneh. Da bi k sodelovanju pritegnili državljane, je bistvenega pomena, da se jim na enostavno dostopen način zagotovijo pravočasne informacije. Naš indeks kakovosti zraka, ki smo ga pred kratkim vpeljali, omogoča prav to. Izboljšanje kakovosti zraka ne bi koristilo le našemu zdravju, ampak bi lahko pomagalo tudi pri reševanju podnebnih sprememb.
Morski organizmi, globalno podnebje ter naša ekonomska in socialna blaginja, vse to je odvisno od zdravih morij. Naša ocena je kljub nekaterim izboljšavam pokazala, da je sedanji način izkoriščanja evropskih morij še vedno netrajnosten. Podnebne spremembe in konkurenca za naravne vire še dodatno obremenjujejo morsko okolje. Z evropskimi politikami in ukrepi bi lahko dosegli večje izboljšave, če bi jih izvajali z ekosistemskim pristopom k upravljanju ter bi se oprli na okvir svetovnega upravljanja oceanov.
Znano je, da izpostavljenost škodljivim kemikalijam vpliva na zdravje ljudi in na okolje. Kako ob dejstvu, da svetovna proizvodnja kemikalij narašča ter da se nenehno razvijajo in uporabljajo nove kemikalije, vemo, kaj je varno? S Xenio Trier, strokovnjakinjo za kemikalije pri EEA, smo se pogovarjali o različnih vprašanjih v zvezi z varno uporabo kemikalij v Evropi ter o tem, kako k zmanjševanju njihovih možnih stranskih učinkov prispeva Evropska unija.
V predstavah večine ljudi je krožno gospodarstvo še vedno abstrakten, če že ne oddaljen pojem. Čeprav je „zeleno“ razmišljanje in delovanje v svetu vse bolj priljubljeno, se mnogi ljudje še vedno ne zavedajo, da bomo morali za zagotovitev trajnostne prihodnosti in dolgoročne blaginje temeljiteje spremeniti svoj način življenja.
Naše podnebje se spreminja. Da bi omejili raven podnebnih sprememb , moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov in hkrati sprejeti ukrepe, s katerimi se bomo pripravili na trenutne in prihodnje vplive. Na obeh področjih ukrepanja bomo morali naložbe preusmeriti tja, kjer doslej še niso bile potrebne. S tem so se strinjali udeleženci konferenc o podnebju v Parizu in nedavno v Marakešu. Finančni sektor lahko ima in bo imel ključno vlogo pri podpiranju evropskega prehoda na nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam.
Prejšnji mesec je Evropska agencija za okolje (EEA) izdala svoje najnovejše poročilo „Kakovost zraka v Evropi“, v katerem je ugotovljeno, da kljub postopnemu izboljševanju kakovosti zraka njegova onesnaženost ostaja največja okoljska nevarnost za zdravje v Evropi. Z Albertom Gonzálezom Ortizom, strokovnjakom za kakovost zraka v agenciji, smo se pogovarjali o ugotovitvah poročila ter o tem, kako tehnologija, kot so satelitski posnetki, pomaga izboljševati raziskave o kakovosti zraka.
Lanskega decembra si je svet v Parizu zastavil velikopotezen cilj: omejiti dvig povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2o C, pri čemer si bo prizadeval za omejitev dviga temperature za 1,5 o C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Na srečanju na vrhu G 20 v začetku tega meseca so Kitajska in Združene države Amerike naznanile, da so se formalno zavezale, da bodo pristopile k Pariškemu sporazumu. To je pomemben korak naprej pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in omejitev globalnega segrevanja. Kljub temu obstoječe zaveze za zmanjšanje izpustov, ki so jih doslej sprejele države podpisnice, ne zadostujejo za izpolnitev tega velikopoteznega cilja.
Sodobna družba je odvisna od pretoka blaga in oseb, vendar obstoječi prevozni sistemi negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje. Z Magdaleno Jóźwicko, projektno vodjo prihodnjega poročila o električnih vozilih, smo se pogovarjali o okoljskih prednostih in izzivih, povezanih z uporabo elektrike kot nadomestne možnosti za uporabo konvencionalnih goriv v vozilih.
Obnovljivim virom energije se obeta svetla prihodnost, saj imajo vedno bolj pomembno vlogo zaradi prizadevanja Evrope, da bi zmanjšala svojo odvisnost od fosilnih goriv. O priložnostih in izzivih za čisto energijo je z nami spregovoril Mihai Tomescu, strokovnjak za energetiko pri Evropski agenciji za okolje.
Slika evropskih podatkov v okolju se je v preteklih štirih desetletjih močno spremenila. Kompleksna narava uničevanja okolja terja bolj sistematsko analizo, ki mora biti podprta z ustreznimi podatki. V preteklih letih je delo Evropske agencije za okolje vedno bolj vključevalo sistematske analize. Agencija bo še naprej pozorna na pojav novih okoljskih tematik in bo pomagala pri širjenju znanja o okolju v Evropi.
S sedanjo rabo virov, ki ni trajnostna, obremenjujemo planet. Prehod h krožnemu, zelenemu gospodarstvu moramo olajšati s preseganjem politik ravnanja z odpadki ter usmeritvijo v okoljsko primerno zasnovo, inovacije in naložbe. Z raziskavami je mogoče spodbuditi inovacije v proizvodnji, poslovnih modelih in mehanizmih financiranja.
Gozdovi v Evropi nam zagotavljajo osnovne storitve: čist zrak, čisto vodo, naravno shranjevanje ogljika, les, hrano in druge proizvode. So dom številnih vrst in habitatov. O izzivih, s katerimi se soočajo evropski gozdovi, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo za gozdove in okolje pri Evropski agenciji za okolje Annemarie Bastrup-Birk.
V zvezi z nedavno objavo letnega poročila TERM (Mehanizem poročanja o prometu in okolju) za leto 2015 in mednarodno pozornostjo, usmerjeno na aktualni škandal o emisijah vozil, smo govorili s koordinatorjem mehanizma TERM pri agenciji EEA, Alfredom Sánchezom Vicentejem.
Dogovor o podnebnih spremembah, ki ga je v Parizu sprejelo 195 držav, je prvi univerzalni in pravno zavezujoči sporazum na tem področju. Pariški sporazum je rezultat večletnih priprav, razprav in čedalje večjega zavedanja o potrebi po obvladanju trenutnih in potencialnih vplivov podnebnih sprememb. Predstavlja pomemben in obetaven korak k oblikovanju nizkoogljičnega in na podnebne spremembe odpornega sveta. Pošilja tudi jasen signal oblikovalcem politike in podjetjem, naj prenehajo uporabljati fosilna goriva in pričnejo vlagati v čisto energijo ter prilagoditvene ukrepe.
Zemljišča in tla so bistvena za naravne sisteme in človeško družbo, vendar človeške dejavnosti ogrožajo splošno rabo zemljišč, vključno s tlemi. Kaj se dogaja? Kako ukrepa Evropa, da bi to preprečila? Leto 2015 je mednarodno leto tal, zato smo ta vprašanja naslovili na Geertrui Louwagie, projektno vodjo za ocenjevanje tal in poročanje pri Evropski agenciji za okolje.
Zelena infrastruktura ponuja privlačne rešitve za okoljska, družbena in gospodarska vprašanja ter jo je treba kot tako v celoti vključiti v različna področja politike. Medtem ko se agencija EEA pripravlja na objavo poročila o vlogi zelene infrastrukture pri omilitvi posledic naravnih nesreč, povezanih z vremenskimi in podnebnimi spremembami, smo govorili z glavnim avtorjem Gormom Digejem, projektnim vodjem za okoljske analize ozemlja, analize politik in ekonomske analize.
For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/articles/all-articles or scan the QR code.
PDF generated on 22.11.2024 20:53
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14