Uvodnik – Od političnih ambicij do okoljskih in podnebnih ukrepov v Evropi

Številne študije, vključno z našimi petimi letnimi poročili o stanju evropskega okolja in napovedih (SOER), kažejo na obseg in razsežnost izzivov, s katerimi se srečujemo. Iz naše nedavno objavljene evropske ocene podnebnih tveganj je razvidno, da so številna podnebna tveganja že dosegla kritične ravni ter bi lahko brez nujnih in odločnih ukrepov postala katastrofalna ter da Evropa na ta naraščajoča tveganja ni pripravljena.

Za obravnavanje degradacije okolja in podnebnih sprememb so Evropejci v zadnjih štirih desetletjih določili ambiciozne politične cilje, sprejeli zakonodajo in uvedli številne pobude. Okoljski akcijski programi so bili eden od temeljev teh prizadevanj.

Trenutni osmi okoljski akcijski program (EAP) Evropske unije je začel veljati maja 2022. Usmerjal bo okoljske politike do leta 2030 in prispeval k uresničevanju evropske dolgoročne vizije dobrega življenja ob upoštevanju omejitev planeta do leta 2050. Evropski agenciji za okolje je bila dodeljena naloga, da vsako leto oceni napredek pri uresničevanju osmih prednostnih ciljev okoljskega akcijskega programa. 

Prvo od teh poročil o spremljanju je bilo objavljeno decembra 2023. V poročilu je ocenjen napredek pri doseganju ključnih evropskih okoljskih in podnebnih ciljev na podlagi 28 kazalnikov in spremljanju ciljev, ki so bili opisani v osmem^.sporočilu o okviru za spremljanje akcijskega programa za okolje.

Glede na ugotovitve iz poročila obstaja tveganje, da EU do leta 2030 večine ciljev ne bo dosegla. Kot še posebno zahtevno je ocenjeno zmanjšanje pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo. Ta prednostni cilj vključuje cilje za zmanjšanje porabe energije ter povečanje stopnje krožne uporabe materialov in deleža površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju. Zdi se, da je zelo malo verjetno, da bodo vsi ti cilji doseženi do leta 2030.

Po drugi strani pa je zelo verjetno, da bo EU dosegla več drugih ciljev. Delež zelenega gospodarstva se bo na primer še naprej povečeval. Podobno se bo število prezgodnjih smrti, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti drobnim delcem, zmanjšalo v skladu s ciljem akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje.

Na splošno je v poročilu poudarjeno, da je za dosego številnih ciljev spremljanja osmega okoljskega akcijskega programa potreben nekajkrat hitrejši napredek, kot smo ga dosegli v zadnjih desetih letih.

Ukrepanje, zapoznelo ukrepanje ali neukrepanje

Vsak dan se na naslovnicah pojavljajo posledice podnebnih sprememb ali onesnaževanja okolja: nezasnežena smučišča, onesnaževala v vodi, onesnaženost zraka, suše, poplave ... Ogrožena sta zdravje in preživetje ljudi. Vemo, da moramo ukrepati. Vemo tudi, da dlje kot čakamo ali počasneje kot ukrepamo, večje bodo težave. Odpornost in sposobnost naše družbe, gospodarstva in okolja, da se spoprimejo s težavami, se bosta zmanjšali.

Hkrati lahko vidimo tudi, da spremembe niso lahke. Doseganje ničelnega, čistega, naravi prijaznega in krožnega gospodarstva zahteva čas, naložbe in predanost. Sprememba prinaša tudi težke odločitve. Zavedati se moramo, da bo vsaka izbira verjetno bolj vplivala na nekatere skupine kot na druge. 

To se bo zgodilo tudi, če se odločimo, da ne bomo ukrepali, ali če ukrepamo prepočasi. Nekateri od nas bodo bolj prizadeti kot drugi. Te neenakosti so zajete v številnih naših poročilih, v katerih je izpostavljeno, katere posebne skupine ali regije so bolj prizadete zaradi učinkov na zdravje in podnebje. In seveda so druge regije sveta v večini primerov veliko bolj prizadete kot Evropa. Nedavno objavljena kratka predstavitev agencije EEA o pravičnih prehodih poudarja, da morajo politike, katerih namen je preusmeritev Evrope v bolj zeleno, podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, temeljiti na konceptih pravičnosti in poštenosti , če želijo biti uspešne.

Nujno, odločno in pravično ukrepanje

Evropska komisija je na začetku tega tedna objavila vmesni pregled osmega okoljskega akcijskega programa, v katerem je izpostavila obsežen sklop zakonodaje, ki je že bila sprejeta za doseganje ciljev, kot tudi izzive, opredeljene v našem poročilu o spremljanju. Izvajanje, financiranje in pravični prehod so med ključnimi dejavniki, ki jih je Evropska komisija izpostavila v svojem pregledu.

Pri soočanju z vse večjimi izzivi moramo ukrepati nujno, odločno in pravično. Popolno izvajanje obstoječih okoljskih in podnebnih politik in zakonodaje, vključno z vključevanjem njihovih zahtev v druge politike, bo znatno prispevalo k nadaljnjemu napredku EU pri doseganju njenih ciljev. Morda bodo potrebni tudi dodatni ukrepi. Drugi pomemben element je zagotoviti, da so med prehodom na voljo zadostna sredstva. In kar je najpomembneje, ko smo pred težkimi odločitvami, moramo podpreti tiste, ki so najbolj prizadeti.

V agenciji EEA smo zavezani podpiranju evropskih oblikovalcev politik in javnosti z zagotavljanjem znanja in podatkov, potrebnih za uresničitev evropske dolgoročne vizije dobrega življenja ob upoštevanju omejitev planeta do leta 2050.