Število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka v EU še naprej upada, toda kljub temu so potrebna dodatna prizadevanja za vzpostavitev okolja brez strupov

Agencija EEA je objavila celovito oceno o kakovosti zraka v Evropi leta 2022, v kateri je predstavila stanje kakovosti zraka v Evropi, ocenila učinke onesnaženosti zraka na zdravje in ekosisteme ter opredelila vire emisij v zrak.

Glede na njeno analizo predstavlja onesnaženost zraka še naprej precejšnja tveganja za zdravje v Evropi, saj povzroča kronične bolezni in prezgodnjo smrt. Leta 2020 je bilo 96 % mestnega prebivalstva v EU izpostavljenih koncentracijam drobnih delcev (PM_2,5) nad priporočeno ravnjo SZO, ki znaša 5 mikrogramov na kubični meter (μg/m³) zraka. Onesnaženost zraka je škodljiva tudi za biotsko raznovrstnost ter kmetijske pridelke in gozdove, zaradi česar nastajajo velike gospodarske izgube.

Najmanj 238 000 primerov prezgodnje smrti v EU zaradi drobnih delcev

Slaba kakovost zraka, zlasti v mestnih območjih, še naprej negativno vpliva na zdravje evropskih državljanov. Po najnovejši oceni agencije EEA je leta 2020 v EU zaradi izpostavljenosti onesnaženosti z drobnimi delci PM_2,5 nad priporočeno ravnjo Svetovne zdravstvene organizacije, ki znaša 5 µg/m³, prezgodaj umrlo najmanj 238 000 ljudi. Zaradi onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom je v EU prezgodaj umrlo 49 000 ljudi, zaradi izpostavljenosti ozonu pa 24 000.

Poleg prezgodnje smrti onesnažen zrak povzroča tudi različne druge zdravstvene težave in močno povečuje stroške v zdravstvu. Leta 2019 je tako na primer izpostavljenost ljudi drobnim delcem PM_2,5 v 30 evropskih državah povzročila za 175 702 let življenja z invalidnostjo zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni.

Opomba: podobno kot v prejšnjih letih se podatki o vplivu različnih onesnaževal zraka na zdravje ne bi smeli seštevati, da se izognemo dvojnemu štetju zaradi nekaterih prekrivanj podatkov. To velja tako za smrtnost kot za bolezen.

Med letoma 2005 in 2020 se je število prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti drobnim delcem PM_2,5 v EU zmanjšalo za 45 %. Če se bo ta trend nadaljeval, se pričakuje, da bo EU dosegla cilj iz akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje, tj. 55‑odstotno zmanjšanje števila prezgodnjih smrti do leta 2030.

Kljub temu bodo potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi uresničili vizijo ničelnega onesnaževanja do leta 2050 glede zmanjšanja onesnaženosti zraka na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju.

Izguba biotske raznovrstnosti, škoda v gozdovih in na pridelkih

Onesnaženost zraka škoduje tudi zemeljskim in vodnim ekosistemom. Leta 2020 so bile škodljive ravni usedlin dušika opažene na 75 % vseh površin ekosistema v EU. To pomeni 12‑odstotno zmanjšanje od leta 2005, medtem ko je cilj akcijskega načrta EU za ničelno onesnaževanje doseči 25‑odstotno zmanjšanje do leta 2030.

Glede na analizo agencije EEA je bilo leta 2020 škodljivim ravnem prizemnega ozona v Evropi izpostavljenih 59 % gozdnih površin in 6 % kmetijskih zemljišč. Gospodarske izgube zaradi učinkov prizemnega ozona na donos pšenice so leta 2019 v 35 evropskih državah znašale približno 1,4 milijarde EUR, največje izgube pa so bile zabeležene v Franciji, Nemčiji, na Poljskem in v Turčiji.

Več kot polovica emisij drobnih delcev izvira iz porabe energije v stavbah

Kot kaže analiza agencije EEA, je glavni vir onesnaževanja s trdnimi delci v Evropi zgorevanje goriv v stanovanjskem, poslovnem in institucionalnem sektorju. Te emisije so povezane predvsem s kurjenjem trdnih goriv za ogrevanje stavb. Leta 2020 je v tem sektorju nastalo za 44 % emisij drobnih delcev PM₁₀ in 58 % emisij delcev PM_2,5. Drugi pomembni viri teh onesnaževal so industrija, cestni promet in kmetijstvo.

Kmetijstvo je bilo odgovorno tudi za veliko večino (94 %) emisij amonijaka in več kot polovico (56 %) emisij metana. Kar zadeva dušikove okside, so bili glavni viri onesnaževanja cestni promet (37 %), kmetijstvo (19 %) in industrija (15 %).

Na splošno so se emisije vseh ključnih onesnaževal zraka v EU v letu 2020 še naprej zmanjševale. Kot je bilo ugotovljeno v analizi agencije EEA, se ta trend zmanjševanja od leta 2005 nadaljuje kljub znatnemu povečanju bruto domačega proizvoda (BDP) EU v istem obdobju.

Politični okvir

Cilj evropskega zelenega dogovora je izboljšati kakovost zraka in bolj uskladiti standarde EU glede kakovosti zraka s posodobljenimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti zraka. Akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje vsebuje vizijo, da se onesnaženost zraka, vode in tal do leta 2050 zniža na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju in naravnim ekosistemom.

Evropska komisija je oktobra 2022 predlagala revizijo direktive o kakovosti zunanjega zraka, ki vključuje strožje mejne vrednosti za onesnaževanje, večjo pravico do čistega zraka (vključno z možnimi določbami, da bodo lahko državljani zahtevali odškodnino zaradi škodljivega vpliva onesnaženega zraka na zdravje), strožja pravila glede spremljanja kakovosti zraka in boljše obveščanje javnosti.

Obvestilo urednikom

Evropska agencija za okolje od leta 2014 ocenjuje smrtnost zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Do leta 2021 se je opirala na priporočila iz poročila Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2013 glede dokazov o zdravstvenih tveganjih zaradi onesnaženosti zraka. V letošnji oceni je prvič uporabila nova priporočila glede vplivov na zdravje iz smernic SZO o kakovosti zraka iz leta 2021.

Zaradi spremembe metodologije je ocenjeno število smrtnih primerov nižje kot prej, zato je agencija EEA posodobila tudi svoje prejšnje ocene, da bi s tem zagotovila dosledno spremljanje napredka in relativnih sprememb v prizadevanjih za dosego ciljev iz akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje.

Nekatere študije kažejo, da se lahko vplivi na zdravje, vključno z zgodnjimi smrtmi, pojavijo že pri nizkih stopnjah onesnaženosti zraka. Agencija EEA je te znatno večje vplive na zdravje ocenila v posebni „analizi občutljivosti“, povzeti v informativnem poročilu o vplivih na zdravje.