All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Številne človekove dejavnosti zahtevajo izgorevanje fosilnih goriv, s čimer se povečuje koncentracija ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju, posledično pa prihaja do podnebnih sprememb in globalnega segrevanja. Svetovne potrebe po energiji naraščajo, s tem pa se je vedno več tudi izpustov ogljikovega dioksida.
Večina držav je pri zadovoljevanju energetskih potreb odvisnih od fosilnih goriv (nafte, plina in premoga). Pri njihovem zgorevanju se sprošča toplota, ki jo je mogoče pretvoriti v druge oblike energije. V tem procesu ogljik iz goriva reagira s kisikom, pri čemer nastane CO2, ki se sprosti v ozračje, hkrati pa tudi druga onesnaževala zraka (žveplov dioksid, dušikov oksid in trdni delci), ki vplivajo na slabšo kakovost zraka. Vendar so se s tehničnimi ukrepi in izboljšavami v elektrarnah in toplarnah ti izpusti v zadnjih desetletjih zmanjšali.
Največ energije smo v Evropi porabili leta 2006, v letu 2010 je bila poraba za skoraj 4 % manjša. Upad lahko deloma pojasnimo z gospodarsko krizo, vendar je pripomoglo tudi to, da se je gospodarska aktivnost nekoliko ločila od porabe energije.
Med različnimi gorivi še vedno prevladujejo fosilna: približno 77 % energetskih potreb povprečnega Evropejca se pokrije z nafto, plinom in premogom. Jedrska energija zagotavlja 14 %, preostalih 9 % pa prihaja iz obnovljivih virov. Vendar proizvajanje energije iz obnovljivih virov hitro narašča: v letu 2010 so bili solarni fotovoltaični sistemi največji vir novo zgrajenih zmogljivosti, sledile pa so nove zmogljivosti na plin in veter na drugem oziroma tretjem mestu. Pri jedrskih zmogljivostih je bilo več razgradenj kot novo zgrajenih objektov.
Povprečni Evropejec na leto porabi 27 megavatnih ur (MWh), kar vključuje vse porabnike v gospodinjstvu, industriji in prometu. Te številke se od države do države močno razlikujejo, podobno kot z njimi povezani izpusti CO2, ki so v veliki meri odvisni od uveljavljanja obnovljivih virov in jedrske energije. Promet, od leta 1990 najhitreje rastoči sektor, ki izkorišča energijo, je trenutno največji porabnik energije.
Energetika je vedno večja prednostna naloga politike; predstavlja eno izmed petih glavnih področij razvoja, na katerih so zastavljeni cilji strategije Evropa 2020, ki zasleduje:
Poleg posebnih ciljev energetske strategije 2020 dodatna interesna področja obravnavajo različne politike, ki so povzete na spletni strani Evropske komisije. Te vključujejo:
Ena izmed ključnih dejavnosti agencije EEA na področju energetike je spremljanje vključevanja okoljskih vprašanj v energetski sektor. Letno posodablja in objavlja vrsto energetskih in okoljskih kazalnikov. Objavlja tudi ocene pričakovanih okoljskih koristi in obremenitev za različne deleže obnovljivih virov energije.
Energetsko-okoljski kazalniki obravnavajo šest vprašanj energetske in okoljske politike:
Kazalniki imajo pomembno vlogo tudi pri:
EEA ocenjuje tudi pričakovane okoljske koristi in obremenitve zaradi povečanega deleža energije iz obnovljivih virov glede na celotno proizvodnjo energije. Sem spadata:
For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/themes/energy/intro or scan the QR code.
PDF generated on 05.11.2024 22:43
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14
Akcije dokumenta
Deli z drugimi