naslednji
prejšnji
zadetki
European Union flag
Home
Topics
Analysis and data
Countries
Newsroom
About us

Energetika

Spremeni jezik
Stran Zadnja sprememba 15.03.2023
Topics:
Energija je bistvena za ustvarjanje industrijske, trgovinske in družbene blaginje, posameznikom pa zagotavlja tudi udobje in mobilnost. Toda njena proizvodnja in poraba okolje močno obremenjujeta s toplogrednimi plini, izpusti onesnaževal zraka, rabo zemljišč, nastajanjem odpadkov in razlitji nafte. Te obremenitve prispevajo k podnebnim spremembam, škodijo naravnim ekosistemom in kulturni krajini ter škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.

Številne človekove dejavnosti zahtevajo izgorevanje fosilnih goriv, s čimer se povečuje koncentracija ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju, posledično pa prihaja do podnebnih sprememb in globalnega segrevanja. Svetovne potrebe po energiji naraščajo, s tem pa se je vedno več tudi izpustov ogljikovega dioksida.

Večina držav je pri zadovoljevanju energetskih potreb odvisnih od fosilnih goriv (nafte, plina in premoga). Pri njihovem zgorevanju se sprošča toplota, ki jo je mogoče pretvoriti v druge oblike energije. V tem procesu ogljik iz goriva reagira s kisikom, pri čemer nastane CO2, ki se sprosti v ozračje, hkrati pa tudi druga onesnaževala zraka (žveplov dioksid, dušikov oksid in trdni delci), ki vplivajo na slabšo kakovost zraka. Vendar so se s tehničnimi ukrepi in izboljšavami v elektrarnah in toplarnah ti izpusti v zadnjih desetletjih zmanjšali.

Največ energije smo v Evropi porabili leta 2006, v letu 2010 je bila poraba za skoraj 4 % manjša. Upad lahko deloma pojasnimo z gospodarsko krizo, vendar je pripomoglo tudi to, da se je gospodarska aktivnost nekoliko ločila od porabe energije.

Med različnimi gorivi še vedno prevladujejo fosilna: približno 77 % energetskih potreb povprečnega Evropejca se pokrije z nafto, plinom in premogom. Jedrska energija zagotavlja 14 %, preostalih 9 % pa prihaja iz obnovljivih virov. Vendar proizvajanje energije iz obnovljivih virov hitro narašča: v letu 2010 so bili solarni fotovoltaični sistemi največji vir novo zgrajenih zmogljivosti, sledile pa so nove zmogljivosti na plin in veter na drugem oziroma tretjem mestu. Pri jedrskih zmogljivostih je bilo več razgradenj kot novo zgrajenih objektov.

Povprečni Evropejec na leto porabi 27 megavatnih ur (MWh), kar vključuje vse porabnike v gospodinjstvu, industriji in prometu. Te številke se od države do države močno razlikujejo, podobno kot z njimi povezani izpusti CO2, ki so v veliki meri odvisni od uveljavljanja obnovljivih virov in jedrske energije. Promet, od leta 1990 najhitreje rastoči sektor, ki izkorišča energijo, je trenutno največji porabnik energije.

Politike Evropske unije

Energetika je vedno večja prednostna naloga politike; predstavlja eno izmed petih glavnih področij razvoja, na katerih so zastavljeni cilji strategije Evropa 2020, ki zasleduje:

  • kritje 20 % evropske porabe energije z obnovljivimi viri;
  • povečanje energetske učinkovitosti za 20 %.

Poleg posebnih ciljev energetske strategije 2020 dodatna interesna področja obravnavajo različne politike, ki so povzete na spletni strani Evropske komisije. Te vključujejo:

  • izboljšanje zanesljivosti oskrbe;
  • zagotavljanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in cenovno dostopne energije;
  • spodbujanje razvoja konkurenčnega notranjega energetskega trga;
  • določitev minimalnih stopenj obdavčitve energije.

Dejavnosti Evropske agencije za okolje

Ena izmed ključnih dejavnosti agencije EEA na področju energetike je spremljanje vključevanja okoljskih vprašanj v energetski sektor. Letno posodablja in objavlja vrsto energetskih in okoljskih kazalnikov. Objavlja tudi ocene pričakovanih okoljskih koristi in obremenitev za različne deleže obnovljivih virov energije.

Energetsko-okoljski kazalniki obravnavajo šest vprašanj energetske in okoljske politike:

  • Ali se vpliv rabe in proizvodnje energije na okolje zmanjšuje?
  • Ali poraba energije upada?
  • Kako hitro se povečuje energetska učinkovitost?
  • Ali goriva, ki manj onesnažujejo okolje, izpodrivajo bolj škodljiva goriva?
  • Kako hitro se uvajajo tehnologije obnovljivih virov energije?
  • Ali so okoljski stroški bolje vključeni v sistem določanja cen?

Kazalniki imajo pomembno vlogo tudi pri:

  • spremljanju strategije EU za trajnostni razvoj;
  • pripravi poročila EU o evidencah toplogrednih plinov za okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC);
  • poročanju o trendih in predvidevanjih na področju emisij toplogrednih plinov v Evropi v skladu s kjotskim protokolom.

EEA ocenjuje tudi pričakovane okoljske koristi in obremenitve zaradi povečanega deleža energije iz obnovljivih virov glede na celotno proizvodnjo energije. Sem spadata:

Povezana vsebina

Novice in članki

Novice Latest EEA study finds multiple benefits of switch to renewable electricity The increased use of renewable electricity across the European Union has not only reduced pressures linked to climate change, but also to air and water pollution (particulate matter formation, eutrophication and acidification), according to a European Environment Agency (EEA) briefing published today. More targeted actions can help minimise the negative environmental effects of boosting renewable electricity supply.
Novice Joint cross-border renewable energy projects are feasible and beneficial Despite clear benefits, like cheaper energy and access to new resources, only a few European countries have embarked on cross-border renewable energy projects. Building on the experience of those countries is crucial for the success of future cross-border projects, according to a new European Environment Agency (EEA) briefing released today.
Novice EEA policy evaluation: EU law on combustion plants very effective in greening the energy sector Emissions of key air pollutants from large combustion plants have significantly decreased in the European Union (EU) over past years. According to a European Environment Agency (EEA) assessment published today, the EU Large Combustion Plant Directive regulating this sector was the main reason behind these major emission cuts from 2004 to 2015. Understanding the reasons for past policy successes is essential to inform how new policies can be designed to ensure that Europe meets its health, environment and climate targets.
Novice Climate change puts pressure on Europe’s energy system All parts of Europe’s energy system, from availability of energy sources to energy consumption, are potentially vulnerable to climate change and extreme weather events, according to a European Environment Agency report, published today. To secure reliable supply of clean energy, Europe’s energy system needs to adapt and become more climate resilient, the report states.
Novice Države članice EU bi morale biti ambicioznejše pri doseganju skupnega cilja glede obnovljive energije Delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, se je pri skupni porabi energije v Evropski uniji (EU) od leta 2005 podvojil, vendar pa se je ta rast v zadnjih letih upočasnila, zlasti zaradi vse večje porabe energije in pomanjkanja napredka v prometnem sektorju. Novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) kaže, da morajo države članice EU vložiti še več truda, če želijo do leta 2020 izpolniti cilj glede obnovljive energije.
Novice Decommissioning fossil fuel power plants between now and 2030 essential for Europe’s low carbon future Significant changes will be needed in the Member States’ energy-generating mix if the European Union is to meet its 2050 goal to cut greenhouse gas emissions by 80-95 % compared to 1990 levels, according to a new European Environment Agency (EEA) report published today. While the European Union has made considerable progress in improving energy efficiency and using renewable energy sources, a well-planned transition out of carbon-intensive power generation is needed to meet the long-term aim of creating a low-carbon society.

Sorodne publikacije

Publikacija Trends and projections in Europe 2020 Tracking progress towards Europe’s climate and energy targets. The annual ‘Trends and projections’ report provides an assessment of the progress of the EU and European countries towards their climate mitigation and energy targets. It is based on national data for greenhouse gas emissions, renewable energy and energy consumption.
Publikacija Renewable energy in Europe: key for climate objectives, but air pollution needs attention The European energy system is undergoing rapid changes to set the EU economy on a low-carbon and resource-efficient path. Renewable energy is instrumental to this transformation. EU efforts to double the share of renewable energy in its consumption have paid off, having reduced significantly the amount of fossil fuels used and their associated greenhouse gas emissions. Concerning air pollutant emissions however, the outcomes were not always positive: in countries where biomass burning has increased considerably since 2005, emissions of certain air pollutants have also increased. This briefing presents an estimate of the impact of renewable energy consumption on fossil fuel use, greenhouse gas emissions (GHG) and air pollution since 2005.

Glej tudi

Mapa Promet Promet je odgovoren za približno tretjino celotne končne porabe energije v državah članicah agencije EEA in za več kot petino emisij toplogrednih plinov. Prav tako je odgovoren za velik del onesnaženosti zraka v mestih in obremenitve s hrupom. Promet poleg tega resno vpliva na krajino, saj razdeli naravna območja na majhne zaplate, kar ima resne posledice za živali in rastline.
Mapa
Archived
Onesnaževanje zraka Onesnaževanje zraka škoduje zdravju ljudi in okolju. V zadnjih desetletjih so se emisije mnogih onesnaževal zraka močno zmanjšale, zaradi česar se je kakovost zraka v regiji izboljšala. Kljub temu so koncentracije onesnaževal še vedno zelo visoke, težava kakovosti zraka pa ostaja. Pomemben delež evropskega prebivalstva živi na območjih, zlasti v mestih, kjer so standardi kakovosti zraka znižani in ozon, dušikov dioksid, predvsem pa trdni delci (PM) resno ogrožajo zdravje.
Mapa Industrija Okoljska učinkovitost evropske industrije se je v zadnjih desetletjih izboljšala. Do sprememb je prišlo iz več razlogov: strožja okoljska zakonodaja, izboljšanje energetske učinkovitosti, splošna težnja evropske industrije, da opušča določene težke vrste proizvodnje, ki so bolj onesnaževale okolje, in sodelovanje podjetij v prostovoljnih programih za zmanjšanje negativnih učinkov na okolje.
Mapa Indicators
Mapa Ublažitev podnebnih sprememb Podnebne spremembe se že dogajajo: temperature naraščajo, padavinski vzorci se spreminjajo, talijo se ledeniki in sneg, dviguje se gladina morja. Večina segrevanja ima najverjetneje vzrok v povečanju koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica emisij zaradi človeških dejavnosti. Če želimo ublažiti podnebne spremembe, moramo te emisije zmanjšati ali celo preprečiti.

Permalinks

Geographic coverage

For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/themes/energy/intro or scan the QR code.

PDF generated on 23.12.2024 05:02

EEA Page URL QR

Topics

Topics:
Akcije dokumenta
The EEA is an agency of the European Union

Engineered by: EEA Web Team

Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18

Software version: EEA Plone KGS 23.9.14

Koda za razvijalce

Systems Status

Pravno obvestilo

Creative commons license

CMS prijava