Politike podnebnih sprememb

Izziv podnebnih sprememb in kaj storiti v zvezi z njimi, bo opredelil nas, našo dobo in ne nazadnje našo svetovno zapuščino.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, 2007

Svetovne politike

Dolgoročni cilj UNFCCC Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah je „ ustalitev koncentracije toplogrednih plinov na ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebje 'Kjotski protokol je prvi korak za dosego tega cilja. V njem so določeni cilji za zmanjšanje emisij za številne industrializirane države, vključno z večino držav članic EU, in omejeno povečanje emisij preostalih držav:

• 15 starih držav članic EU ima skupni cilj zmanjšanja emisij za 8 % pod stopnje iz leta 1990 do obdobja 2008–2012 (videoposnetek). Na podlagi notranjega sporazuma EU je nekaterim državam članicam EU dovoljeno povečati emisije, druge pa jih morajo zmanjšati;
• večina novih držav članic ima cilje med –6 in –8 % v primerjavi s svojimi osnovnimi leti (pretežno letom 1990).
  

Združene države Amerike, ki imajo visoke emisije toplogrednih plinov, niso ratificirale protokola.

Od držav se pričakuje, da bodo izpolnile svoj cilj predvsem z domačimi politikami in ukrepi. Dovoljeno jim je, da del svojih ciljev zmanjšanja emisij izpolnijo z naložbami v projekte za zmanjšanje emisij v državah razvoju (Mehanizem za čisti razvoj) ali razvitih državah (Skupno izvajanje). Cilj mehanizma za čisti razvoj je tudi podpiranje trajnostnega razvoja, npr. s financiranjem projektov obnovljivih virov energije.

Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) zahteva 50-odstotno zmanjšanje svetovnih emisij do sredine 21. stoletja. To pomeni 60–80-odstotno zmanjšanje emisij razvitih držav. Države v razvoju z visokimi emisijami, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, bodo morale omejiti povečevanje emisij.

Z Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah potekajo pogajanja o mednarodnem sporazumu za obdobje po letu 2012. Cilj je doseči sporazum na konferenci o podnebju, načrtovani v Kopenhagnu decembra 2009.

Politike Evropske unije

Številne evropske države so sprejele nacionalne programe, katerih cilj je zmanjšanje emisij. Na ravni EU so bile sprejete različne politike in ukrepi z Evropskim programom o podnebnih spremembah, na primer:

• večja uporaba obnovljivih virov energije (vetra, sonca, biomase) in kombiniranih obratov za ogrevanje in električno energijo;
• izboljšanja energetske učinkovitosti npr. v stavbah, industriji, gospodinjskih aparatih;
• zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida iz novih osebnih avtomobilov;
• ublažitveni ukrepi v predelovalni industriji;
• ukrepi za zmanjšanje emisij iz odlagališč.

Sistem EU za trgovanje z emisijami (videoposnetek) ogljikovega dioksida je temelj prizadevanj EU za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij. Voditelji EU so marca 2007 potrdili ambiciozen načrt o podnebnih spremembah in energiji, da se emisije toplogrednih plinov EU omejijo za najmanj 20 % do leta 2020 (v primerjavi s stopnjami iz leta 1990) in da se do leta 2020 doseže cilj 20-odstotne skupne rabe primarne energije iz obnovljivih virov energije. Evropska komisija je januarja 2008 predlagala nov sveženj pravil na področjih energije in podnebnih sprememb za dosego cilja zmanjšanja emisij (videoposnetek). Različni sektorji, kot so kmetijstvo, promet in gradbeništvo, in vse države članice bodo morali odigrati svojo vlogo in prispevati k evropskim ciljem v skladu s finančnimi zmožnostmi. Komisija za energetsko intenzivne sektorje, kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij, predlaga okrepitev sistema EU za trgovanje z emisijami, kar bo pomagalo doseči 20-odstotni cilj. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bo zahtevalo rabo obnovljivih virov energije, kar za Evropo pomeni tudi raznolikejšo energetsko oskrbo.

Nova področja politik, za katera se razvijajo dodatni ukrepi zmanjšanja emisij, vključujejo letalstvo (videoposnetek), CO₂ in avtomobile  (videoposnetek) ter zajemanje in shranjevanje ogljika (videoposnetek) .

Nekatere države članice EEA so pripravile nacionalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam ali pa so te strategije začele pripravljati. O Zeleni knjigi „Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU“ Evropske komisije iz leta 2007 se zdaj posvetujejo zainteresirane strani.

Več informacij:

• Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah;
• Generalni direktorat Evropske komisije za okolje in odziv EU na podnebne spremembe;
• Medvladni forum o podnebnih spremembah.