All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Ključna področja dela agencije EEA v tem letu so proučevanje učinkov podnebnih sprememb in tega, kako se lahko naša družba spopade z grožnjami in tveganji za naše zdravje in dobro počutje ter se bolje pripravi nanje. Pridružili smo se trem strokovnjakinjam, Ini Vandecasteele, Aleksandri Kazmierczak in Elini Vanuytrecht, ki proučujejo, kako se lahko še bolje prilagodimo in okrepimo odpornost proti podnebnim spremembam v mestih ter prepoznamo nastajajoča podnebna tveganja za zdravje zaradi poplav, suš in slabše kakovosti vode.
Državljani po vsej Evropi so ravnokar izvolili nov Evropski parlament in določili smer politik EU v naslednjih petih letih. Izvršno direktorico Evropske agencije za okolje (EEA) Leeno Ylä-Mononen smo povprašali o pomembnosti teh volitev ter o prihodnjih okoljskih in podnebnih izzivih.
Degradacija okolja in podnebne spremembe vplivajo na vse nas – na naše zdravje, gospodarstvo in družbo. Da bi se Evropa lahko spopadla z vse večjimi izzivi in vplivi, je določila ambiciozne politike in cilje. Pregled napredka kaže, da so za pomoč EU pri doseganju njenih ciljev potrebni celovito izvajanje okoljskih in podnebnih politik, po potrebi dodatni ukrepi in vključevanje drugih zahtev v druga področja politike. Ključnega pomena za hitrejši napredek bo ustrezno financiranje.
Vročinski valovi, suše, gozdni požari in poplave v spreminjajočih se podnebnih razmerah vse bolj vplivajo na naše zdravje in dobro počutje. EU spodbuja ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje na nacionalni, mestni in občinski ravni. Ali nam bodo ti ukrepi pomagali, da se bomo v prihodnosti lažje upirali ekstremnim vremenskim razmeram?
Še nikoli nismo bili tako ogroženi. Naš planet se segreva, vrste pa izumirajo z zaskrbljujočo hitrostjo. V zadnjih dveh mesecih so na dveh svetovnih konferencah udeleženci z vsega sveta razpravljali o skupni tematiki – podnebju in biotski raznovrstnosti. Izzivi na obeh področjih so simptomi iste problematike, tj. naše netrajnostne proizvodnje in potrošnje. Kljub kompleksnosti pogajanj so te konference ključnega pomena za ozaveščanje, dosego soglasja in takojšnje ukrepanje na svetovni ravni.
Kaj so proizvajalci-odjemalci energije in kakšno vlogo lahko imajo pri spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov po vsej Evropi? S Javierjem Esparragojem, strokovnjakom za okolje in energijo pri Evropski agenciji za okolje (EEA), smo govorili o tem, kako lahko državljani, ustanove in podjetja pomagajo pri spopadanju s sedanjo energetsko krizo tako, da sami postanejo t.i. proizvajalci-odjemalci, ki proizvajajo in porabljajo energijo iz obnovljivih virov. Agencija EEA je v začetku tega meseca objavila poročilo, ki vsebuje pregled vloge proizvajalcev-odjemalcev energije iz obnovljivih virov, ki postaja vse pogostejša praksa zaradi boljše in cenejše tehnologije in politik, ki jo spodbujajo.
Leto 2021 so zaznamovali učinki pandemije covida-19 in podnebnih sprememb. Zaradi višjih cen energentov in zdravstvene krize bo za okrevanje Evrope v letu 2022 treba sprejeti težke odločitve. Zavlačevanje z ukrepi in premalo ambiciozno zastavljeni cilji lahko dolgoročno povzročijo višje družbene in gospodarske stroške. Odpravljanje družbenih neenakosti pri prehodu na bolj trajnostno gospodarstvo je ključnega pomena za boljšo prihodnost za vse nas.
Evropska agencija za okolje (EEA) si poleg zagotavljanja zanesljivih informacij o našem okolju in podnebju prizadeva izboljšati svojo okoljsko uspešnost kot organizacija. Pogovarjali smo se z Melanie Sporer, ki usklajuje ta prizadevanja pri tej agenciji s pomočjo sistema EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS).
Evropske države sprejemajo drastične ukrepe za omejitev posledic bolezni covid 19 za zdravje Evropejcev in gospodarstvo. Tovrstne krize imajo običajno takojšnje in resne posledice za celotno prebivalstvo in gospodarstvo. Ker bi lahko kriza zaradi koronavirusa prizadela ključne gospodarske panoge, se pričakuje, da bi lahko delno zmanjšala tudi učinke gospodarskih dejavnosti na okolje in podnebje. Vendar veliki in nenadni pretresi z izjemno visokimi stroški za družbo ne odražajo prizadevanj Evropske unije, da bi svoje gospodarstvo preoblikovala in do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Evropski zeleni dogovor in nedavno predlagana evropska podnebna pravila namesto tega pozivajo k nepovratnemu in postopnemu zmanjševanju emisij, pri čemer je treba zagotoviti pravičen prehod in pomoč prizadetim.
Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je določila politične prednostne naloge svoje ekipe sodelavcev za naslednjih pet let. V središču njenega programa je tako imenovani „evropski zeleni dogovor“, ki izpostavlja ambicioznejše ukrepe v zvezi s podnebno krizo in krizo na področju biotske raznovrstnosti. Evropske politike se namreč že dolgo spopadajo z degradacijo okolja in podnebnimi spremembami, pri čemer so včasih bolj, drugič manj uspešne. Novi politični mandat ter nova sestava Evropske komisije in Parlamenta nudita ob vse glasnejših pozivih javnosti k ukrepanju edinstveno priložnost za okrepitev in pospešitev zelenega in pravičnega prehoda k trajnosti v Evropi.
So električna vozila boljša za podnebje in kakovost zraka kot avtomobili na bencinski ali dizelski pogon? O prednostih in slabostih električnih avtomobilov, ki so glavna tema novega poročila Evropske agencije za okolje (EEA), smo se pogovarjali z Andreasom Unterstallerjem iz agencije EEA, ki je strokovnjak za promet in okolje.
Evropska unija (EU) ima v svetovnem merilu enega najbolj ambicioznih svežnjev ciljev v zvezi z okoljem in podnebjem, ki zajema raznovrstna področja politik, od kakovosti zraka, odpadkov in kakovosti vode do energije in prometa. Na podlagi podatkov, ki jih poročajo države članice, Evropska agencija za okolje (EEA) sodeluje pri spremljanju napredka in opredelitvi področij, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja. Od svoje ustanovitve pred 25 leti je EEA razvijala svoje znanje in upravljanje podatkov ter podpirala oblikovanje politik v Evropi.
Podnebne spremembe so eden izmed najpomembnejših izzivov našega časa. Njihove vplive čutimo po vsem svetu in vplivajo na ljudi, naravo in gospodarstvo. Za blažitev podnebnih sprememb moramo občutno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov. Pretvorba tega splošnega cilja v konkretne ukrepe zahteva razumevanje kompleksnega sistema, ki povezuje emisije iz različnih virov z nacionalnimi in regionalnimi vplivi, globalnim upravljanjem in morebitnimi posrednimi koristmi. Evropska agencija za okolje si prizadeva za nenehno izboljševanje znanja, potrebnega za oblikovanje učinkovitih ukrepov v praksi.
Evropska agencija za okolje (EEA) je pred kratkim objavila svoje letno poročilo o mehanizmu poročanja o prometu in okolju (TERM), ki je letos osredotočeno na letalski in ladijski promet. Oba sektorja se hitro širita, kar vpliva tudi na okolje, predvsem pa na emisije. Anke Lükewille, strokovnjakinjo za onesnaženost zraka pri agenciji EEA, smo prosili, da nam razloži glavne ugotovitve letošnjega poročila TERM.
Evropska unija si prizadeva uresničiti več podnebnih in energetskih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Kako agencija EEA sledi napredku držav članic pri izpolnjevanju teh ciljev? Melanie Sporer, strokovnjakinjo za blaženje podnebnih sprememb in energijo pri agenciji EEA, smo prosili, da nam pove, kakšna je vloga agencije pri tej nalogi. Pojasnila je tudi letni napredek v zadnjem poročilu Gibanja in napovedi.
Zahvaljujoč zakonodaji, tehnologiji in manjši rabi fosilnih goriv v številnih državah, se zrak v Evropi v zadnjih desetletjih izboljšuje. Kljub temu pa ima onesnažen zrak še vedno negativen vpliv na mnogo ljudi, zlasti v mestih. Obravnava onesnaženosti zraka zaradi svoje kompleksnosti, zahteva usklajene aktivnosti na več ravneh. Da bi k sodelovanju pritegnili državljane, je bistvenega pomena, da se jim na enostavno dostopen način zagotovijo pravočasne informacije. Naš indeks kakovosti zraka, ki smo ga pred kratkim vpeljali, omogoča prav to. Izboljšanje kakovosti zraka ne bi koristilo le našemu zdravju, ampak bi lahko pomagalo tudi pri reševanju podnebnih sprememb.
Naše podnebje se spreminja. Da bi omejili raven podnebnih sprememb , moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov in hkrati sprejeti ukrepe, s katerimi se bomo pripravili na trenutne in prihodnje vplive. Na obeh področjih ukrepanja bomo morali naložbe preusmeriti tja, kjer doslej še niso bile potrebne. S tem so se strinjali udeleženci konferenc o podnebju v Parizu in nedavno v Marakešu. Finančni sektor lahko ima in bo imel ključno vlogo pri podpiranju evropskega prehoda na nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam.
Lanskega decembra si je svet v Parizu zastavil velikopotezen cilj: omejiti dvig povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2o C, pri čemer si bo prizadeval za omejitev dviga temperature za 1,5 o C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Na srečanju na vrhu G 20 v začetku tega meseca so Kitajska in Združene države Amerike naznanile, da so se formalno zavezale, da bodo pristopile k Pariškemu sporazumu. To je pomemben korak naprej pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in omejitev globalnega segrevanja. Kljub temu obstoječe zaveze za zmanjšanje izpustov, ki so jih doslej sprejele države podpisnice, ne zadostujejo za izpolnitev tega velikopoteznega cilja.
Sodobna družba je odvisna od pretoka blaga in oseb, vendar obstoječi prevozni sistemi negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje. Z Magdaleno Jóźwicko, projektno vodjo prihodnjega poročila o električnih vozilih, smo se pogovarjali o okoljskih prednostih in izzivih, povezanih z uporabo elektrike kot nadomestne možnosti za uporabo konvencionalnih goriv v vozilih.
Gozdovi v Evropi nam zagotavljajo osnovne storitve: čist zrak, čisto vodo, naravno shranjevanje ogljika, les, hrano in druge proizvode. So dom številnih vrst in habitatov. O izzivih, s katerimi se soočajo evropski gozdovi, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo za gozdove in okolje pri Evropski agenciji za okolje Annemarie Bastrup-Birk.
For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/themes/climate/articles/articles_topic or scan the QR code.
PDF generated on 22.11.2024 20:02
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14
Akcije dokumenta
Deli z drugimi