Stanje okolja v Evropi 2020: sprememba smeri nujna, če se hočemo spoprijeti z izzivi, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb, zaustaviti degradacijo in zagotoviti blaginjo v prihodnje

Čeprav so evropske okoljske in podnebne politike v zadnjih desetletjih prispevale k izboljšanju okolja, Evropa ne napreduje dovolj, napovedi za okolje v prihodnjem desetletju pa glede na poročilo z naslovom European environment — state and outlook 2020(Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020, SOER 2020) niso pozitivne.

Poročilo SOER 2020 je najcelovitejša okoljska presoja, ki je bila kadar koli opravljena v Evropi. Jasno opisuje, koliko je Evropa dosegla v zvezi z doseganjem ciljev politik za leti 2020 in 2030 ter glede dolgoročnih ciljev in ambicij do leta 2050, da bi prešla na trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. V poročilu je ugotovljeno, da je Evropa v zadnjih dveh desetletjih že dosegla pomemben napredek glede blažitve podnebnih sprememb in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Napredek je opazen tudi na drugih področjih, kot sta boj proti onesnaževanju zraka in vode, uvedba novih politik za preprečevanje nastajanja plastičnih odpadkov in spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter krožnega in biogospodarstva. Poleg tega je pobuda EU za trajnostno financiranje prva tovrstna pobuda o vlogi finančnega sektorja pri spodbujanju potrebnega prehoda na trajnostno prihodnost.

Nujen poziv k večjim spremembam in njihovemu hitrejšemu izvajanju

Čeprav so ti dosežki precejšnji, Evropa ne bo dosegla svoje trajnostne vizije „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, če bo še naprej spodbujala gospodarsko rast ter se ukvarjala le z blaženjem vplivov na okolje in družbo.. Poročilo evropske države, voditelje in oblikovalce politik poziva, naj izkoristijo priložnost in izrabijo naslednje desetletje za temeljito okrepitev in pospešitev izvajanja ukrepov, s katerimi bi Evropo vrnili na pot do uresničevanja lastnih srednje- in dolgoročnih ciljev okoljske politike, da bi se izognili nepopravljivim spremembam in škodi.

Sedanji obseg ukrepov evropske politike je ključni temelj za napredek v prihodnje, vendar ne zadostuje. Evropa mora svoje delo opravljati bolje, nekatere izzive mora obravnavati drugače in znova premisliti o svojih naložbah.

Da bi dosegli evropske cilje, bo treba sedanje politike bolje izvajati ter izboljšati njihovo medsebojno usklajenost. Potrebni bodo tudi dodatni ukrepi politike, da bi dosegli temeljne spremembe v ključnih sistemih proizvodnje in potrošnje, ki so temelj našega sodobnega načina življenja, kot so hrana, energija in mobilnost, ki ključno vplivajo na okolje.

V poročilu je poudarjena pomembnost vlad pri omogočanju prehoda na trajnost in potreba po drugačnem pristopu k reševanju težav. Evropa bi morala na primer premisliti, kako uporablja zdajšnje inovacije in tehnologije, kako bi lahko izboljšali proizvodne procese, kako bi lahko podprli raziskave in razvoj z vidika trajnosti ter kako bi lahko spodbudili spremembe vzorcev potrošnje in življenjskih navad.

Da bi dosegli tako spremembo, bo treba vlagati v trajnostno prihodnost in prenehati z javnimi sredstvi subvencionirati okolju škodljive dejavnosti. Evropa bo z drugačno razporeditvijo prednostnih naložb veliko pridobila zaradi gospodarskih in družbenih priložnosti, ki jih tako lahko ustvari. Hkrati bo ključno prisluhniti pomislekom javnosti in zagotoviti široko podporo za tako spremembo – socialno pravičen prehod.

Stanje evropskega okolja je kritično. V naslednjem desetletju ne bo veliko priložnosti, da povečamo izvajanje ukrepov za ohranjanje narave, ublažimo učinke podnebnih sprememb in pomembno zmanjšamo uporabo naravnih virov. Naša ocena kaže, da so postopne spremembe prinesle napredek na nekaterih področjih, vendar nikakor ne dovolj, da bi izpolnili svoje dolgoročne cilje. Znanje, tehnologije in orodja, ki jih potrebujemo za ključne proizvodne in potrošniške sisteme, kot so proizvodnja hrane, mobilnost in trajnostna energija, že imamo. Od tega in naše zmožnosti, da v izvajanje ukrepov privabimo celotno družbo, da bi dosegli spremembe in ustvarili boljšo prihodnost, sta odvisna naša blaginja in napredek v prihodnje, je dejal Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA.

Stanje okolja se je poslabšalo, napovedi pa so mešane

Na splošno se okoljski trendi v Evropi od predhodnega poročila o stanju okolja, ki ga je agencija EEA pripravila leta 2015, niso izboljšali. V oceni je navedeno, da čeprav večina ciljev za leto 2020 ne bo izpolnjenih, zlasti ne cilji, ki se nanašajo na biotsko raznovrstnost, je še vedno mogoče izpolniti dolgoročnejše cilje, tj. do leta 2030 oziroma 2050.

Evropa je pomembno izboljšala učinkovitost virov in krožno gospodarstvo. Kljub temu nedavni trendi opozarjajo na upočasnitev napredka na področjih, kot so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, industrijskih emisij in nastajanja odpadkov ter izboljšanje energijske učinkovitosti in povečanje deleža energije iz obnovljivih virov. Pričakujemo lahko, da trenutna stopnja napredka ne bo zadostovala za izpolnitev podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 oziroma 2050.

Področje, na katerem ni mogoče opaziti vidnejšega napredka, je varovanje in ohranjanje evropske biotske raznovrstnosti in narave. Izmed 13 specifičnih ciljev politike, ki naj bi bili na tem področju izpolnjeni do leta 2020, bosta verjetno izpolnjena le dva, in sicer opredelitev zaščitenih morskih in kopenskih območij. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, se bo do leta 2030 stanje narave še dodatno poslabšalo, onesnaževanje zraka, vode in tal pa se bo nadaljevalo.

Vplivi podnebnih sprememb, onesnaževanja zraka in obremenitve s hrupom na okolje in zdravje ljudi še naprej vzbujajo skrb. Zaradi izpostavljenosti drobnim trdnim delcem v zraku je v Evropi vsako leto 400 000 prezgodnjih smrti, države srednje in vzhodne Evrope pa so prizadete v nesorazmernem deležu. Pojavlja se tudi čedalje večja zaskrbljenost zaradi nevarnih kemikalij in tveganj, ki jih te povzročajo. Napovedi za zmanjšanje okoljskih tveganj za zdravje bi se izboljšale, če bi bile okoljske in zdravstvene politike bolj upoštevane in bolje vključene.

Tabela ES.1  Povzetek preteklih trendov, napovedi in perspektiv za izpolnjevanje ciljev politike

Opomba: Leto dosega cilja ni točno določeno, ampak zgolj časovni okvir za doseganje ciljev.

Trendi in projekcije v zvezi z emisijami toplogrednih plinov v EU-28, 1990–2050

 Vir: SOER 2020 p.158

Trajnostna prihodnost je še vedno mogoča: na katerih področjih je treba ukrepati?

Evropa še vedno lahko doseže cilj za nizko-ogljično in trajnostno naravnano družbo. V poročilu je opredeljenih sedem ključnih področij, na katerih je potrebno drzno ukrepanje, da se Evropa vrne na pot, na kateri bi lahko dosegla zastavljene cilje in ambicije do leta 2030 oziroma 2050.

1. Uresničiti neizpolnjeni potencial zdajšnjih okoljskih politik. Celovito izvajanje obstoječih politik bi Evropi močno pomagalo pri doseganju okoljskih ciljev do leta 2030.
2. Trajnost privzeti kot okvir za oblikovanje politike. Priprava dolgoročnih okvirov politike z zavezujočimi cilji – začeti je treba s prehranskim sistemom, kemikalijami in rabo zemljišč – bo spodbudila in usmerjala usklajene ukrepe na vseh področjih politike in v družbi.
3. Voditi mednarodno ukrepanje, usmerjeno k trajnosti. EU bi morala uporabiti svoj diplomatski in gospodarski vpliv, da bi spodbudila sprejetje ambicioznih mednarodnih sporazumov na področjih, kot sta biotska raznovrstnost in raba virov.
4. Spodbujanje inovacij v celotni družbi. Sprememba sedanje smeri bo močno odvisna od pojava in širjenja raznih oblik inovacij, ki lahko spodbudijo nove načine razmišljanja in življenja.
5. Povečanje naložb in preusmeritev finančnega sektorja v podporo trajnostnim projektom in podjetjem. To pomeni, da je treba vlagati v prihodnost, tako da se v celoti izkoristijo javna sredstva, s katerimi se podprejo inovacije in rešitve, ki temeljijo na naravi, ter zagotovi podpora prizadetim sektorjem in regijam. Pomeni tudi pritegnitev finančnega sektorja v trajnostne naložbe, in sicer z izvajanjem in nadgradnjo akcijskega načrta EU za trajnostno financiranje.
6. Obvladovanje tveganj in zagotavljanje socialno pravičnega prehoda. Da bi družbe lahko uspešno prešle na trajnost, bodo morale znati prepoznati morebitna tveganja, priložnosti in kompromise ter oblikovati načine za njihovo obvladovanje. Ključno vlogo pri doseganju pravičnega prehoda imajo politike EU in nacionalne politike, pri tem pa je treba zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen.
7. Pridobiti več znanja in izkušenj. Tu gre za dodaten poudarek na razumevanju procesov, ki so gonilne sile za obremenjevanje okolja, poti do trajnosti, obetavnih pobud in ovir za spremembe. Da bi držali korak s hitro spreminjajočim se svetom, je treba okrepiti zmogljivosti, in sicer z vlaganjem v izobraževanje in pridobivanje veščin.

Na voljo so tudi:

Celotno poročilo SOER 2020 – celovita ocen

Povzetek poročila SOER 2020 (razpoložljivi prevodi)

Spletni povzetek poročila SOER 2020