Ministri morajo združiti moči, da bi dosegli zdravo okolje v panevropski regiji

Poročilo „Okolje Evrope – četrta presoja“ je bilo predstavljeno v Beogradu v Srbiji na otvoritvenem zasedanju šeste ministrske konference v okviru procesa „Okolje za Evropo“, ki je potekala pod okriljem Ekonomske komisije OZN za Evropo (UNECE).

Zadnje poročilo iz vrste presoj panevropskega okolja, ki jih je Agencija EEA objavila v zadnjih 15 letih, ocenjuje okoljski napredek v 53 državah – območje, na katerem živi več kot 870 milijonov ljudi. Ta regija vključuje: Vzhodno Evropo, Kavkaz in Srednjo Azijo (VEKSA), Jugovzhodno Evropo (JVE) ter Zahodno in Srednjo Evropo (ZSE).

Ključno priporočilo poročila je izboljšati izvajanje obstoječih politik ter določitev jasnih in stvarnih ciljev. Vsekakor pa je za odpravo prevladujočega pomanjkanja zanesljivih, dostopnih in primerljivih okoljskih informacij v regiji nujno potreben skupen informacijski sistem za okolje.

„Še naprej moramo krepiti pripravljenost za ukrepanje na področju okoljskih vprašanj v panevropski regiji. To zahteva boljše poznavanje težav, s katerimi se srečujemo, njihovega značaja ter porazdelitve po družbah in generacijah. Z analizo, presojo, obveščanjem in izobraževanjem bomo odpravili to ‚informacijsko vrzel‘ in zagotovili boljšo usposobljenost vseh, ki morajo ukrepati,“ je povedala izvršna direktorica Agencije EEA profesorica Jacqueline McGlade.

V poročilu je navedeno, da večina okoljskih pritiskov v regiji izhaja iz gospodarskih dejavnosti, kot so kmetijstvo, turizem, promet in energija. Tudi sedanji vzorci potrošnje in proizvodnje povečujejo potrebe po naravnih virih, kar še dodatno ogroža okolje.

S tem povezani vplivi so obsežni: kakovost vode, zraka in prsti se v panevropski regiji zelo razlikuje. Več kot 100 milijonov ljudi nima dostopa do zdrave pitne vode in komunalne infrastrukture. V mnogih državah Vzhodne Evrope, Kavkaza, Srednje Azije in Jugovzhodne Evrope sta se kakovost oskrbe z vodo in komunalna infrastruktura v zadnjih 15 letih poslabšali, pri čemer je v skladu s poročilom najbolj prizadeto podeželsko prebivalstvo.

Kljub nekaterim uspehom na področju onesnaževanja zraka se ocenjuje, da trenutne ravni predvsem dušikovega oksida, drobnih delcev in prizemnega ozona skrajšujejo pričakovano življenjsko dobo v državah Zahodne in Srednje Evrope za skoraj leto in ogrožajo zdrav razvoj otrok. Domneva se, da so razmere v Vzhodni Evropi, Kavkazu in Srednji Aziji podobno zaskrbljujoče: večina emisij, ki onesnažujejo zrak, se je od leta 2000 povečala za 10 odstotkov zaradi oživitve gospodarstva, povečanega obsega prometa in stalne slabe učinkovitosti politik na področju onesnaževanja zraka.

Poročilo, ki obravnava celovito oceno morskega okolja v celotni panevropski regiji, izraža posebno zaskrbljenost zaradi čezmernega ribolova, evtrofikacije in vse večjega pritiska na obalno okolje. Število nezgodnih razlitij nafte se je v evropskih morjih zmanjšalo, vendar pa so izpusti nafte zaradi vsakodnevnih dejavnosti še vedno precejšnji.

Brez znatnih dodatnih prizadevanj ne bo dosežen zastavljeni cilj na področju biotske raznovrstnosti, in sicer ustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010. Več kot 700 evropskim vrstam, kamor sodi tudi več konvencionalnih vrst, kot sta iberski ris, grozi izumrtje zaradi uničenja, poslabšanja stanja in vznemirjanja habitatov.

Vplivi podnebnih sprememb na družbo in naravne vire so vidni že po vsem svetu. Po napovedih naj bi postali celo še izrazitejši – tudi če bi se globalne emisije toplogrednih plinov izrazito zmanjšale. V poročilu je poudarjeno, da se je treba nujno prilagoditi morebitnim tveganjem zaradi prihodnjih učinkov podnebnih sprememb.

„Ministri so beograjsko konferenco označili za „konferenco rezultatov“. Naše poročilo kaže, da je bil dosežen napredek. Nekoliko smo zmanjšali onesnaževanje zraka in izboljšali ravnanje z odpadno vodo. Vseeno, v obdobju sprememb ostajajo zaskrbljujoče zlasti podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in ogroženosti zdravja zaradi sprememb v okolju.. Da se bomo lahko odzvali na ta zahtevna okoljska vprašanja, moramo še naprej krepiti sodelovanje v vsej panevropski regiji ter ciljno usmeriti finančno in tehnično pomoč,“ je dejala profesorica McGlade.

Sporočilo uredniku:

Celotno poročilo si lahko ogledate na: http://www.eea.europa.eu/pan-european/fourth-assessment

Okolje Evrope – četrta presoja

Cilj poročila „Okolje Evrope – četrta presoja“, ki je rezultat izjemnega sodelovanja pri izmenjavi informacij, je zagotoviti najnovejše in zanesljive informacije o medsebojnem delovanju okolja in družbe ter opozoriti na napredek pri doseganju okoljskih ciljev na vseevropski ravni.

Od Kijeva do Beograda

V procesu „Okolje za Evropo“ (proces EfE) trenutno sodeluje 56 držav s treh celin, ki skupaj rešujejo okoljske izzive. Proces je edinstveno partnerstvo držav članic pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE). V proces EfE so vključene tudi organizacije Združenih narodov, ki so zastopane v regiji, druge medvladne organizacije, regionalni centri za okolje, nevladne organizacije in druge večje skupine.

V podporo temu procesu je Evropska agencija za okolje pripravila vrsto presoj okolja za panevropsko regijo, da bi zagotovila za okoljsko politiko pomembne, najnovejše in zanesljive informacije o medsebojnem vplivu okolja in družbe.

Prva celovita presoja stanja panevropskega okolja je bila predstavljena v Sofiji leta 1995. Posodobljene presoje so bile predstavljene na ministrski konferenci v Aarhusu leta 1998 in Kijevu leta 2003.

To je četrto poročilo po vrsti. Kjer je mogoče, poročilo ocenjuje napredek, predvsem v primerjavi s cilji iz šestega akcijskega okoljskega programa Evropske skupnosti in okoljske strategije za države Vzhodne Evrope, Kavkaza in Srednje Azije.

Poročilo „Okolje Evrope – četrta presoja“ vključuje 53 držav: Albanijo, Andoro, Armenijo, Avstrijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Belgijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko republiko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Gruzijo, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Islandijo, Irsko, Italijo, Kazahstan, Kirgistan, Latvijo, Liechtenstein, Litvo, Luksemburg, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Malto, Republiko Moldovo, Monako, Črno goro, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Rusko federacijo, San Marino, Srbijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, Tadžikistan, Turčijo, Turkmenistan, Ukrajino, Združeno kraljestvo in Uzbekistan.

O Evropski agenciji za okolje (agencija EEA)

Agencija EEA ima sedež v Koebenhavnu. Cilj agencije je pomagati pri doseganju vidnih in merljivih izboljšav v evropskem okolju, tako da oblikovalcem politike in javnosti zagotavlja pravočasne, ciljno naravnane, ustrezne in zanesljive informacije.

Za več informacij o agenciji EEA obiščite našo spletno stran: http://www.eea.europa.eu

Kontaktni podatki:

Za novinarska vprašanja se obrnite na:

Brendan Killeen
Tiskovni predstavnik

Telefon: +45 33 36 72 69
Mobilni telefon: +45 23 68 36 71

Marion Hannerup
Vodja Oddelka za komunikacijo in skupne zadeve

Telefon: +45 33 36 71 60
Mobilni telefon: +45 51 33 22 43