Posebne regije

Da bi države podpisnice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) preprečile najhujše posledice podnebnih sprememb, so se dogovorile o omejitvi porasta svetovne povprečne temperature na manj kot 2 °C glede na predindustrijsko obdobje. Za dosego tega cilja bi morale svetovne emisije toplogrednih plinov čim prej doseči vrhunec, nato pa hitro upasti. Za več informacij glejte politike o svetovnih podnebnih spremembah.

EU in druge države članice Evropske agencije za okolje sprejemajo vrsto ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, politike prilagajanja na podnebne spremembe pa ta prizadevanja dopolnjujejo.

Učinki in izpostavljenost

Na evropski celini je največje povišanje temperature zabeleženo v južni Evropi poleti, pozimi pa na arktičnem območju; količina padavin se v južni Evropi zmanjšuje, na severu pa povečuje. Predvidena povečanja intenzivnosti in pogostnosti vročinskih valov in poplav ter spremembe v območjih razširjenosti nekaterih nalezljivih bolezni in cvetnega prahu lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi. Podnebne spremembe pomenijo tudi dodaten pritisk na ekosisteme, saj povzročajo širjenje številnih rastlinskih in živalskih vrst proti severu in v višje ležeča območja. Vplivajo tudi na sektorje, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, proizvodnja energije, turizem in splošna infrastruktura; večina predvidenih učinkov v Evropi je negativnih.

Med evropskimi regijami, vključno mestnimi, ki so posebej izpostavljene podnebnim spremembam, so:

• južna Evropa in sredozemski bazen;
• gorska območja;
• obalna območja, rečne delte in poplavne ravnice;
• daljni sever Evrope in Arktika.

Treba se bo prilagoditi, pričakovati učinke podnebnih sprememb in sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo preprečitev ali ublažitev. Potrebne so strategije na lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni ter na ravni EU. Nujno in čedalje pogostejše je tudi vključevanje teh ukrepov v druga področja politike, kot so upravljanje ekosistemov in voda, zmanjševanje tveganja nesreč, upravljanje obalnih območij, razvoj kmetijstva in podeželja, zdravstvene storitve, urbanistično načrtovanje in regionalni razvoj. Ukrepi temeljijo na tehnologijah, ekosistemih in obravnavanju vedenjskih sprememb.

Politike EU

Evropska komisija je aprila 2013 objavila strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Strategija ima tri glavne cilje:

• Spodbujanje ukrepov držav članic: spodbujanje vseh držav članic k sprejetju celovitih strategij prilagajanja ter zagotavljanje finančne pomoči pri nadgradnji prilagoditvenih zmogljivosti in izvajanju ukrepov. Podpora prilagajanju v mestih z uvedbo prostovoljne zaveze na podlagi pobude Konvencije županov (ki je od leta 2015 združena v Konvencijo županov o podnebju in energiji).
• Ukrepi „prilagajanja na podnebne spremembe‟ na ravni EUz nadaljnjim spodbujanjem prilagajanja podnebnim spremembam v ključnih izpostavljenih sektorjih, kot so kmetijstvo, ribištvo in kohezijska politika, da se zagotovi večja odpornost evropske infrastrukture ter spodbudi uporaba zavarovanj pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek.
• Boljša obveščenost pri sprejemanju odločitevz odpravo vrzeli v znanju o prilagajanju podnebnim spremembam in z nadaljnjim razvojem Evropske platforme za prilagajanje podnebnim spremembam (Climate-ADAPT).

Vse več držav članic Evropske agencije za okolje je sprejelo nacionalno strategijo prilagajanja, številne pa so sprejele in zdaj uresničujejo nacionalne akcijske načrte za prilagajanje podnebnim spremembam. Strategije in ukrepi so bili sprejeti tudi v mnogih mestih in nadnacionalnih regijah po Evropi, med drugim za Baltsko morje ter karpatsko in alpsko regijo.

Dejavnosti Evropske agencije za okolje

Evropska agencija za okolje podpira razvoj in uresničevanje prilagajanja podnebnim spremembam v Evropi, vrednotenje politik EU ter razvoj dolgoročnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč z zagotavljanjem ustreznih informacij. Podatki Evropske agencije za okolje (opazovanja, projekcije, kazalniki, ocene) se osredotočajo na podnebne spremembe, učinke, izpostavljenost in ukrepe prilagajanja v Evropi.

Evropska agencija za okolje tesno sodeluje z Evropsko komisijo (Generalnim direktoratom za podnebno politiko, Skupnim raziskovalnim središčem, Eurostatom), s strokovnjaki iz njenega Evropskega tematskega centra za učinke podnebnih sprememb ter izpostavljenost in prilagajanje podnebnim spremembam (ETC/CCA) in iz Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja (Eionet). Agencija med drugim sodeluje tudi s službo programa Copernicus za podnebne spremembe, Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Regionalnim uradom Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, Mednarodno strategijo za zmanjšanje nesreč v Evropi (ISDR Europe), Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC).

Med glavnimi dejavnostmi in izdelki agencije so ocenjevanje učinkov podnebnih sprememb in izpostavljenosti podnebnim spremembam v Evropi ter analiza nacionalnih, urbanih in sektorskih strategij in akcijskih načrtov za podnebne spremembe. Evropska agencija za okolje hkrati vodi in upravlja Evropsko platformo za prilagajanje podnebnim spremembam (Climate-ADAPT).

Sorodne povezave

Medvladni odbor za podnebne spremembe

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja

Generalni direktorat Evropske komisije za podnebno politiko

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije

Evropski tematski center za učinke podnebnih sprememb ter izpostavljenost in prilagajanje podnebnim spremembam

Služba programa Copernicus za podnebne spremembe

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Svetovna zdravstvena organizacija – Regionalni urad za Evropo

Regionalni urad ZN za zmanjševanje tveganja nesreč