Finančna podpora za podnebne ukrepe: sredstva za nizkoogljično Evropo, odporno proti podnebnim spremembam

Evropa mora vložiti veliko v blaženje podnebnih sprememb in prilagajanju njim. Ocene dejanske višine potrebnih sredstev so zelo različne in lahko znašajo tudi več sto milijard evrov letno, odvisno od obsega, razpona in metodologije. V primerjavi s celotno zmogljivostjo finančnega sistema za financiranje so te potrebe po naložbah razmeroma majhne. A finančni sistem kljub svoji visoki zmogljivosti trenutno zagotavlja le del potrebnih naložb.

Glavni izzivi za spodbujanje podnebju prijaznih naložb med drugim vključujejo premagovanje obstoječih ovir in blokad v finančnem sistemu, ki ohranjajo in spodbujajo netrajnostne dejavnosti, ter preusmerjanje sredstev k pobudam, ki povečujejo odpornost proti podnebnim spremembam in zmanjšujejo emisije ogljika. Za skladne in učinkovite ukrepe na terenu se je treba sistematično posvetiti potrebam po naložbah na vseh ravneh – evropski, nacionalni in lokalni. Predpogoj za sprejemanje premišljenih odločitev o naložbah je, da podjetja skladno in popolnoma razkrijejo podnebna tveganja. Poleg izboljšanja preglednosti v zvezi s podnebnimi tveganji sta jasna znaka za vlagatelje tudi dolgoročno načrtovanje in zavezanost.

Pariški sporazum iz leta 2015 je postavil skupen cilj, da „se finančni tokovi uskladijo z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in v večjo odpornost družbe proti spremembi podnebja“. Ta cilj je bil potrjen tudi na konferenci o podnebnih spremembah leta 2016 v Marakešu.

Sveženj ukrepov za čisto energijo, ki ga je nedavno predlagala Evropska komisija, potrjuje zavezanost Evropske unije k prehodu na nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam. Sveženj vključuje cilj vsaj 40‑odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in predlaga cilje v višini vsaj 30 % za energetsko učinkovitost in vsaj 27 % za obnovljivo energijo do leta 2030. Poudarja tudi pomembno vlogo naložb v prehod na čisto energijo in njihove dodatne gospodarske koristi. Po mnenju Evropske komisije bi lahko s pridobitvijo do 177 milijard evrov javnih in zasebnih naložb letno od leta 2021 naprej s predlaganim svežnjem v naslednjem desetletju BDP povečali celo za 1 % in ustvarili do 900 000 novih delovnih mest.

Okvir in cilji politike EU se na splošno izvajajo s strategijami in nazornimi ukrepi v državah, vključno z nacionalnimi strategijami za razvoj z nizkimi emisijami ogljika. Predhodna ocena teh strategij, ki jo je izvedla agencija EEA, kaže, da so zelo različne glede na obseg in poglobljenost ter tudi glede na prizadevanja. Vključujejo zelo omejene podatke o finančnih potrebah in načrtih za preusmerjanje naložb. Poleg tega pogosto manjka nacionalna dolgoročna vizija, ki bi bila v skladu s cilji EU glede razogljičenja. Mnoge države so sprejele tudi nacionalne strategije in načrte ukrepanja za prilagoditev podnebnim spremembam, vendar pogosto ni na voljo podrobnih podatkov o njihovem financiranju. Nizkoogljične razvojne strategije in nacionalne načrte za prilagoditev podnebnim spremembam je treba zato podpreti z nacionalnimi strategijami financiranja ukrepov v zvezi s podnebjem.

Naložbe javnega sektorja sicer ne bodo zadoščale za financiranje prehoda, vendar lahko pomagajo pritegniti zasebna sredstva, ki so nujna za preusmerjanje naložb v potrebnem obsegu. Vsaj 20 % proračuna EU v obdobju 2014–2020 je namenjenih ukrepom v zvezi s podnebjem. Nedavna odločitev EU, da razširi in poveča Evropski sklad za strateške naložbe, in nedavno ustanovljena skupina strokovnjakov na visoki ravni za trajnostno financiranje sta prav tako pomembna koraka k oblikovanju finančnega sistema, ki bo podpiral trajnostni razvoj v Evropi.

Pri strategijah zagotavljanja finančne podpore za ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami morajo sodelovati različni (javni in zasebni) deležniki na vseh ravneh, vključno z lokalno. Razviti je treba tudi finančni sistem, da bi lahko zadostil različnim potrebam in različnim virom.

Nekatere občine v Evropi so že našle inovativne načine financiranja ukrepov s kombinacijo različnih virov financiranja ali razvojem novih, kot je skupinsko financiranje podnebnih obveznic. Po naši oceni, ki bo kmalu objavljena, pa se številne občine še vedno srečujejo s težavami pri iskanju finančne podpore za svoje ukrepe za prilagoditev podnebnim spremembam. Veliki oviri sta med drugim pomanjkanje zmogljivosti in strokovnega znanja za iskanje virov in uporabo najustreznejših vrst financiranja. Poleg tega v mnogih primerih osebe, ki sprejemajo finančne odločitve, ukrepov za prilagoditev podnebnim spremembam še ne vidijo kot dobičkonosne naložbe.

Z ozaveščanjem o podnebnih tveganjih in dodatnih koristih ukrepov za prilagoditev podnebnim spremembam (npr. boljša kakovost življenja in privlačnost kraja, v katerem se izvajajo takšni ukrepi) bi si lahko oblikovali drugačno mnenje o tem, kaj pomeni dobra naložba.

Ker je finančna podpora za ukrepe v zvezi s podnebjem ključnega pomena za izvedbo potrebnega prehoda na nizkoogljično družbo v Evropi, je delo Evropske agencije za okolje usmerjeno na ocenjevanje povezav med trenutnimi in prihodnjimi blažilnimi in prilagoditvenimi ukrepi na eni strani ter finančnimi in davčnimi sistemi na drugi strani. Boljše razumevanje teh povezav je predpogoj za odpravo ovir za finančno podporo ukrepom v zvezi s podnebjem in preusmeritev sredstev, s katerimi bomo prešli na nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam. Svoje ugotovitve bomo objavili v letu 2017.

Hans Bruyninckx
Izvršni direktor agencije EEA

Uvodnik objavljen v glasilu EEA, št. izdaje 04/2016, december 2016.