naslednji
prejšnji
zadetki

Novice

Zdaj je čas za pospešitev prehoda na bolj krožno Evropo

Spremeni jezik
Novice Objavljeno 25.04.2024 Zadnja sprememba 25.04.2024
4 min read
Photo: © Massimo Campioli, ZeroWaste PIX/EEA
Kljub zakonodajnemu napredku v zadnjih petih letih bodo prizadevanja za preoblikovanje evropskega, pretežno linearnega in potrošniško naravnanega gospodarstva v krožno gospodarstvo zahtevala nadaljnje odločne ukrepe in dosledno izvajanje obstoječih ukrepov. Kot je danes objavila Evropska agencija za okolje (EEA) v svoji oceni stanja krožnega gospodarstva, je odločno ukrepanje bistvenega pomena, da bi lahko dosegli korenito zmanjšanje odpadkov, dali prednosti zmanjšanju rabe virov, izboljšali stopnjo recikliranja in okrepili uvajanje izdelkov, ki so že v svoji zasnovi oblikovani za krožnost.

Čeprav so se politike krožnega gospodarstva Evropske unije v zadnjih letih okrepile, morajo postati bolj zavezujoče in ciljno usmerjene, da bi se pospešilo uvajanje bolj regenerativnega gospodarstva v Evropi. To pomeni, da je treba preseči sedanjo močno osredotočenost na odpadke ter se bolj neposredno lotiti vprašanja rabe virov. Koristi, ki bi jih lahko prinesla določitev konkretnih ciljev za prihodnost glede rabe virov ali materialnega odtisa, ter možni načini za pospešitev prehoda na bolj krožni model so opisani v poročilu Evropske agencije za okolje z naslovom Accelerating circular economy in Europe – state and outlook 2024 (Spodbujanje krožnega gospodarstva v Evropi – stanje in napovedi za leto 2024).

Razvoj krožnega gospodarstva je ključni del prizadevanj Evropske unije pri obravnavanju problematike podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Poročilo agencije EEA vsebuje celovito analizo stanja na področju prehoda na bolj krožno gospodarstvo v EU in obravnava odločne politike, sprejete v ta namen v okviru zelenega dogovora EU, ter možnosti in obete za nadaljnjo pospešitev tega prehoda.

 

Doslej le zmeren napredek

Velika odvisnost Evrope od naravnih virov pri zagotavljanju materialov, hrane in goriva ima pomemben vpliv na okolje in podnebje. Vendar pa se je trend strmega naraščanja rabe virov v preteklosti v zadnjih letih stabiliziral, kot navaja poročilo. Opaža se počasno ločevanje gospodarske rasti od rabe virov, saj se je po podatkih skupna poraba materialov nekoliko zmanjšala, medtem ko se je bruto domači proizvod (BDP) v EU povečal. Hkrati se odvisnost Evrope od svetovnega uvoza nekaterih ključnih surovin, kovinskih rud in fosilnih goriv trenutno povečuje, medtem ko se geopolitične razmere čedalje bolj zaostrujejo.

EU je sprejela ukrepe, ki omogočajo prehod na krožno gospodarstvo, kar pomeni postopno opuščanje sedanjih „linearnih“ modelov proizvodnje in vzorcev potrošnje. Ta preobrazba je opisana v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, ki je eden od ključnih stebrov evropskega zelenega dogovora. V zadnjih letih je bil v Evropi dosežen pozitiven napredek v smeri krožnosti, kar se odraža v višjih stopnjah recikliranja ter pojavu sodelovalnega gospodarstva in drugih krožnih poslovnih modelov.

Evropa z 11,5‑odstotno stopnjo krožnosti v letu 2022 prednjači pred drugimi regijami sveta v smislu višjega deleža recikliranih materialov. Vendar je njen napredek na tem področju počasen in še vedno smo precej oddaljeni od ambicioznega cilja, da bi do leta 2030 podvojili stopnjo krožnosti v Uniji.

V poročilu agencije EEA je ocenjen napredek pri doseganju trenutno zastavljenih ambicij glede krožnosti in podana ugotovitev, da obstaja zgolj majhna ali zmerna verjetnost, da bodo ti cilji doseženi že v prihodnjih letih.

V njem je opozorjeno, da je pri tem treba upoštevati dejstvo, da so številne politike krožnega gospodarstva še vedno razmeroma nove in da nekatere še niso bile v celoti vzpostavljene na nacionalnih ravneh. Poleg tega je potreben čas, da se učinek teh ukrepov pokaže v konkretni spremembi poslovnih modelov, vzorcev potrošnje in naših vzorcev rabe virov. Vendar je poleg izvajanja obstoječih politik mogoče storiti še mnogo več.

 

Prihodnji ukrepi

V poročilu so obravnavani tudi možni ukrepi za prihodnost, kot so denimo določitev ciljev in spodbujanje bolj kakovostnega recikliranja – ki omogoča, da materiali čim dlje ohranijo svojo prvotno funkcijo in vrednost – za spodbujanje neodvisnosti EU od virov in zmanjšanje njihovega uvoza. Poleg izvajanja načel okoljsko primerne zasnove je za izboljšanje krožnosti ključnega pomena tudi podaljšanje uporabe in življenjske dobe izdelkov z njihovo ponovno uporabo, popravilom in predelavo.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi bolj gospodarni oskrbi s surovinami, zaradi česar bi bilo treba pri spodbujevalnih programih in cenah surovin upoštevati njihov vpliv na okolje in vračati reciklirane materiale v gospodarstvo.

Te spremembe temeljijo na potrebi po zmanjšanju potrošnje izdelkov s sedanjih nevzdržnih ravni, vendar se trenutni trendi v EU žal gibljejo v nasprotni smeri. Obstajajo številne priložnosti, da se politike EU v prihodnosti oprejo na izsledke potekajočih raziskav o povpraševanju potrošnikov, načinih za spreminjanje ravnanja potrošnikov, ter vključevanju načel pravičnega prehoda v prihodnje ukrepe.

 

Druge ključne ugotovitve

  • Za povečanje vrednosti in funkcije obstoječih izdelkov je potrebna znatno večja intenzivnost uporabe posameznega izdelka in veliko daljša življenjska doba izdelka.
  • Malo verjetno je, da bi bilo mogoče doseči znatno zmanjšanje odpadkov do leta 2030. Recikliranje se je sicer povečalo, vendar njegove stopnje v zadnjih letih stagnirajo.
  • Uspeh krožnega gospodarstva je v veliki meri odvisen od vračanja znatnih količin visokokakovostnih sekundarnih surovin v produktivno uporabo.
  • Evropa sama ne more zaustaviti netrajnostne rabe virov, saj gre za pojav na svetovni ravni, zato bo ključnega pomena trden globalni okvir upravljanja na področju rabe virov in krožnega gospodarstva.

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Značke

shranjeno pod:
shranjeno pod: circularity, circular economy
Akcije dokumenta