Države Zahodnega Balkana imajo pomembno vlogo pri sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje (EEA) na področju reševanja okoljskih in podnebnih izzivov

Zakaj so države Zahodnega Balkana tako pomembne za agencijo EEA? Kakšna je dodana vrednost sodelovanja?

Te države so države pristopnice k EU ali predpristopne države. Da bi postale polnopravne članice EU, je treba vzpostaviti več politik, med katerimi je okoljsko področje eno največjih z obsežnim zakonodajnim svežnjem.

Poleg tega so države Zahodnega Balkana naše sosede, in ker vsi vemo, da se okolje ne konča na meji, je tesno sodelovanje pri okoljskih vprašanjih tudi v interesu EU.

Kot sodelujoče države v Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (Eionet) imajo države Zahodnega Balkana dostop do najrazličnejših strokovnjakov, ki jim pomagajo pri reševanju okoljskih izzivov, s katerimi se srečujejo. V zameno strokovnjaki iz teh držav prispevajo k omrežju s svojim strokovnim znanjem.

Na katerih točno določenih področjih je sodelovanje pomembno za delo Evropske agencije za okolje?

Naše sodelovanje predvsem poteka na področju monitoringa, poročanja in ocenjevanja. Države Zahodnega Balkana redno pošiljajo podatke na EEA o različnih vidikih, kot so emisije onesnaževal v zrak ali kakovost vode, kar nam omogoča obdelavo in oceno podatkov. Ti podatki so podlaga za informirano sprejemanje odločitev.

Regija se srečuje s številnimi izzivi, zlasti v zvezi z onesnaževanjem zraka, vode in tal, ki jih je mogoče ustrezno obravnavati le, če so na voljo ustrezni in zanesljivi podatki in informacije. Ta regija je še posebno ranljiva za vplive podnebnih sprememb. Ima tudi veliko območij nedotaknjene narave, ki jih je treba ustrezno zaščititi. EEA namerava s strokovno podporo in krepitvijo zmogljivosti obravnavati tudi težave na tem področju.

Kako to sodelovanje deluje v praksi?

Države Zahodnega Balkana so v delo omrežja Eioneta vključene kot „sodelujoče države“. V praksi to pomeni, da v teh državah vzdržujemo nacionalno omrežje Eionet. Ta omrežja upravljajo nacionalne kontaktne točke, ki jih imenujejo pristojne institucije. Agencija tesno sodeluje z njimi in jih vabi na redna srečanja nacionalnih kontaktnih točk v okviru omrežja Eionet, na katerih razpravljajo in odločajo o bolj strateških vidikih svojega dela. Poleg tega nacionalno omrežje sestavljajo tudi nacionalni referenčni centri, od katerih vsak pokriva določeno okoljsko temo.

Nacionalni referenčni centri iz vseh držav članic in sodelujočih držav se redno sestajajo in razpravljajo o bolj tehničnih vidikih sodelovanja v okviru omrežja Eionet. Poleg tega skupaj z državami Zahodnega Balkana in drugimi deležniki, kot je na primer Evropska komisija, pogosto izberemo številna tematska področja, na katerih je potrebna posebna pomoč. Ta tematska področja se podrobneje obravnavajo s pomočjo strokovnjakov EEA, evropskih tematskih centrov (ETC) in drugih ustreznih partnerjev v omrežju. Glavna obravnavana področja so običajno podpora poročanju o kakovosti zraka, kakovosti vode,  biotski raznovrstnosti, odpadkih in o vprašanjih povezanih s podnebnimi spremembami.

Za ponazoritev smo nedavno objavili profile držav o ravnanju z odpadki v državah Zahodnega Balkana, ki jih pripravljamo tudi za države članice EU. 

Kateri so ključni izzivi pri izboljšanju sodelovanja na področju reševanja okoljskih vprašanj?

Evropa se srečuje s številnimi okoljskimi izzivi, ki so čezmejne narave, kot je denimo onesnaženje zraka in vode, ter se spopadajo s posledicami podnebnih sprememb. Za ustrezno obravnavo teh vprašanj so potrebni ustrezni podatki in informacije.

Opazili smo, da postaja v nekaterih državah infrastruktura za monitoring vse bolj zastarela. To je zlasti opazno pri spremljanju kakovosti zraka. Čeprav je območje Zahodnega Balkana vključeno v evropski indeks kakovosti zraka, na nekaterih območjih preprosto ni dovolj merilnih postaj. To omejitev poskušamo rešiti s pomočjo drugih deležnikov na tem območju. Podatkovne vrzeli obstajajo tudi na drugih področjih, ki jim je treba nameniti določeno pozornost.

Sodelovanje z državami Zahodnega Balkana poteka že 20 let. Kaj je bilo doseženo do sedaj?

S temi državami sodelujemo v okviru različnih predpristopnih finančnih instrumentov. Z leti je Zahodni Balkan postal sestavni del omrežja Eionet, vse države pa agenciji EEA redno pošiljajo zahtevane podatke.

EEA pripravi vsako leto pregled uspešnosti svojih držav članic in sodelujočih držav. Države Zahodnega Balkana so skozi leta pokazale jasen napredek in na splošno dosegajo enake rezultate kot države članice mreže EEA, saj nekatere od njih izpolnjujejo do 100 % zahtev glede pravočasnosti pošiljanja in kakovosti podatkov. Zahodni Balkan je postal tudi sestavni del poročila agencije EEA o stanju okolja (SOER), ki se pripravi vsakih pet let.

Kako se to sodelovanje sklada z evropskim zelenim dogovorom EU? Ali si države Zahodnega Balkana prizadevajo doseči tudi te cilje?

Države Zahodnega Balkana so se strinjale z „zeleno agendo za Zahodni Balkan“, ki je večinoma v skladu z zelenim dogovorom in je požela precejšnje odobravanje držav. 

EEA trenutno pripravlja predlog projekta v okviru predpristopnega financiranja (IPA III). Predlog bo v celoti usklajen z zeleno agendo in bo obravnaval številne teme, kot so razogljičenje, krožno gospodarstvo, odpravljanje posledic onesnaženja, trajnostni prehranski sistemi in biotska raznovrstnost. Namen predloga je pomagati državam Zahodnega Balkana pri doseganju ciljev iz te „zelene agende za Zahodni Balkan“.

Kako menite, da se bo to sodelovanje razvijalo v prihodnjih letih? Ali je polnopravno članstvo v mreži EEA ena od možnosti?

Članice v mreži EEA lahko postanejo tudi „tretje države“, kot je določeno v ustanovni uredbi. V mrežo agencije EEA je namreč vključenih že pet držav članic, ki niso del EU.

Iz tega vidika seveda obstajajo možnosti, da postanejo članice mreže, ko bodo te države tehnično pripravljene. To je politični proces, pri katerem agencija EEA nima velikega vpliva, vendar smo kljub temu močno zavezani ohranjanju in krepitvi naših odnosov v prihodnjih letih, kot je določeno v „strategiji EEA-Eionet za obdobje 2021–2030“.

Uvodnik, objavljen v glasilu EEA, december 2021.