Evropa ni pripravljena na hitro naraščajoča podnebna tveganja

Ekstremna vročina, suša, požari v naravi in poplave, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, bodo v Evropi tudi ob optimističnih scenarijih globalnega segrevanja še pogostejši in obsežnejši ter bodo vplivali na življenjske razmere po vsej celini. Agencija EEA je objavila prvo European Climate Risk Assessment (EUCRA) (evropsko oceno podnebnih tveganj), da bi pomagala opredeliti prednostne naloge politike za prilagajanje podnebnim spremembam in za področja, občutljiva nanje.

V oceni je navedeno, da evropske politike in prilagoditveni ukrepi ne sledijo hitro naraščajočim tveganjem. V številnih primerih postopno prilagajanje ne bo zadostovalo. Številni ukrepi za izboljšanje odpornosti proti podnebnim spremembam zahtevajo veliko časa, zato bodo morda potrebni nujni ukrepi tudi v zvezi s tveganji, ki še niso kritična.

Nekatere regije v Evropi so postale žariščne točke za številna podnebna tveganja. Južna Evropa je še posebno izpostavljena tveganju požarov v naravi ter vplivov vročine in pomanjkanja vode na kmetijsko proizvodnjo, delo na prostem in zdravje ljudi. Poplave, erozija in vdor slane vode ogrožajo nizko ležeča obalna območja Evrope, vključno s številnimi gosto naseljenimi mesti.

Naša nova analiza kaže, da se Evropa spoprijema z resnimi podnebnimi tveganji, ki se povečujejo hitreje, kot se naša družba pripravlja nanje. Za zagotovitev odpornosti naših družb morajo evropski in nacionalni oblikovalci politik ukrepati takoj, da bi s hitrim zmanjšanjem emisij ter odločnimi prilagoditvenimi politikami in ukrepi zmanjšali podnebna tveganja.

Leena Ylä-Mononen
Izvršna direktorica EEA 

Številna podnebna tveganja v Evropi zahtevajo takojšnje ukrepanje

V oceni je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj za Evropo v petih širših sklopih: ekosistemi, hrana, zdravje, infrastruktura ter gospodarstvo in finance. Več kot polovica glavnih podnebnih tveganj, opredeljenih v poročilu, zahteva takojšnje ukrepanje, osem med njimi pa je še posebno resnih, zlasti za ohranjanje ekosistemov, zaščito ljudi pred vročino, zaščito ljudi in infrastrukture pred poplavami in požari v naravi ter za zagotavljanje uspešnosti evropskih solidarnostnih mehanizmov, kot je Solidarnostni sklad EU.

Ekosistemi: skoraj vsa tveganja v sklopu ekosistemov zahtevajo nujne ali nadaljnje ukrepe, pri čemer so tveganja za morske in obalne ekosisteme ocenjena kot še posebno resna. Poročilo agencije EEA opozarja, da ekosistemi ljudem zagotavljajo številne storitve, zato je zelo verjetno, da se bodo ta tveganja prenesla na druga področja, vključno s hrano, zdravjem, infrastrukturo in gospodarstvom.

Hrana: tveganja zaradi vročine in suše za pridelavo rastlin so v južni Evropi že zdaj na kritični ravni, vendar so ogrožene tudi države v srednji Evropi. Zlasti dolgotrajne suše, ki vplivajo na velika območja, močno ogrožajo pridelavo rastlin, prehransko varnost in oskrbo s pitno vodo. Eno izmed rešitev nakazuje že delni prehod z živalskih beljakovin na trajnostno gojene rastlinske beljakovine, saj bi zmanjšal porabo vode v kmetijstvu in odvisnost od uvožene krme.

Zdravje: vročina je najhujši dejavnik podnebnega tveganja za zdravje ljudi in zahteva najnujnejšo obravnavo. Najbolj ogrožene so posebne skupine prebivalstva, kot so delavci, ki delajo na prostem in so izpostavljeni hudi vročini, starejši in ljudje, ki živijo v slabo zgrajenih stanovanjih, na območjih z močnim učinkom urbanega toplotnega otoka ali z neustreznim dostopom do hlajenja. Številni vzvodi za zmanjšanje podnebnih tveganj za zdravje so na voljo zunaj tradicionalnih zdravstvenih politik, na primer urbanistično načrtovanje, gradbeni standardi in delovno pravo.

Infrastruktura: pogostejši in skrajnejši vremenski pojavi povečujejo tveganja za grajeno okolje ter kritične storitve v Evropi, vključno z energijo, vodo in prometom. Čeprav so bila tveganja poplav na obalnih območjih v Evropi obvladana razmeroma dobro, lahko dvigovanje morske gladine in spremembe vzorcev viharjev povzročijo uničujoče posledice za ljudi, infrastrukturo in gospodarske dejavnosti. V južni Evropi vročina in suše povzročajo velika tveganja za proizvodnjo in prenos energije ter povpraševanje po njej. Tudi stanovanjske stavbe je treba prilagoditi naraščajoči vročini.

Gospodarstvo in finance: evropsko gospodarstvo in finančni sistem se soočata s številnimi podnebnimi tveganji. Skrajni podnebni pojavi lahko na primer zvišajo zavarovalne premije, ogrozijo premoženje in hipoteke ter povečajo državne izdatke in stroške posojil. Uspešnost Solidarnostnega sklada EU je zaradi velikih stroškov, ki so jih povzročili poplave in požari v naravi v zadnjih letih, že kritično ogrožena. Zaradi vse hujših vplivov na podnebje se lahko tudi povečajo vrzeli v zasebnem zavarovanju, gospodinjstva z nizkimi dohodki pa postanejo ranljivejša.

Ključno je tesnejše sodelovanje

EU in njene države članice so dosegle precejšen napredek pri razumevanju podnebnih tveganj, s katerimi se spoprijemajo, in pri pripravah nanje. Nacionalne ocene podnebnih tveganj se vse pogosteje uporabljajo kot podlaga za razvoj politike prilagajanja. Vendar je pripravljenost družbe nezadostna, saj izvajanje politike zaostaja za hitrim povečevanjem ravni tveganja. 

Za večino glavnih podnebnih tveganj, opredeljenih v poročilu, velja, da so za njihovo obvladovanje odgovorni EU, njene države članice ali drugi vladni organi na različnih ravneh. Za obravnavanje in zmanjšanje podnebnih tveganj v Evropi je v oceni agencije EEA poudarjeno, da morajo EU in njene države članice sodelovati ter vključevati regionalne in lokalne ravni, kadar je potrebno nujno in usklajeno ukrepanje.

Še vedno obstajajo številne vrzeli v razumevanju glavnih podnebnih tveganj, opredeljenih v poročilu agencije EEA. EU ima lahko ključno vlogo pri izboljšanju tega razumevanja in odgovornosti za obvladovanje teh tveganj ter tudi pri tem, kako jih obravnavati z zakonodajo, ustreznimi strukturami upravljanja, spremljanjem, financiranjem in tehnično podporo, je navedeno v poročilu. Takšno novo znanje bi bilo tudi pomemben prispevek za nadaljnje evropske ocene podnebnih tveganj.