V EU potrebnih več ukrepov za zmanjšanje vplivov kemičnih pesticidov

Razširjena uporaba pesticidov je pomemben vir onesnaževanja, saj onesnažuje vodo, tla in zrak, povzroča izgubo biotske raznovrstnosti in povečuje odpornost škodljivcev. Izpostavljenost ljudi kemičnim pesticidom je povezana s kroničnimi boleznimi, kot so rak, ter boleznimi srca, dihal in nevrološkimi boleznimi.

V novem kratkem poročilu agencije EEA z naslovom Kako pesticidi vplivajo na zdravje ljudi in ekosisteme v Evropi so povzeta najnovejša dognanja o tem, kako kemični pesticidi vplivajo na naše zdravje in okolje, ter predstavljene dobre prakse za zmanjšanje njihove uporabe in tveganja po vsej Evropi. V njem so opisane dobre prakse za zmanjšanje uporabe pesticidov in obvladovanje s tem povezanih tveganj, ne da bi bila ogrožena oskrba s hrano.

Uporaba pesticidov in vplivi: kaj vemo

Kmetijstvo v Evropi se za ohranjanje donosa pridelkov še vedno zanaša na uporabo velikih količin kemičnih pesticidov, pri čemer je obseg njihove prodaje v zadnjem desetletju ostal nespremenjen. Pesticidi se uporabljajo tudi v gozdarstvu ter vzdolž cest in železnic, pa tudi v javnih parkih, na igriščih ali vrtovih, kjer se ljudje, zlasti otroci, nosečnice in starejši pogosto zadržujejo, to pa so skupine, ki so bolj ranljive za njihove učinke.

Med letoma 2011 in 2020 je prodaja pesticidov v državah članicah EU-27 ostala razmeroma stabilna in je znašala približno 350 000 ton na leto.

V letu 2020 so na 22 % vseh merilnih mest v rekah in jezerih po Evropi odkrili enega ali več pesticidov nad mejnimi vrednostmi, ki vzbujajo skrb (tveganje za zdravje ljudi). Kar zadeva onesnaženost tal, je 83 % kmetijskih tal, testiranih v študiji iz leta 2019, vsebovalo ostanke pesticidov.

Onesnaževanje s pesticidi je eden od ključnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti v Evropi. Zaradi uporabe pesticidov so se še zlasti znatno zmanjšale populacije žuželk, kar ogroža njihovo ključno vlogo pri pridelavi hrane, predvsem pri opraševanju večine sadnih in zelenjavnih pridelkov.

Ljudje so večinoma pesticidom izpostavljeni s prehrano, prek živil in pitne vode, pa tudi s preživljanjem časa na območjih, na katerih se pesticidi uporabljajo, medtem ko so jim kmetijski delavci izpostavljeni na svojem delovnem mestu. V obsežni študiji humanega biomonitoringa, izvedeni med letoma 2014 in 2021 v petih evropskih državah, sta bila v telesih 84 % udeležencev raziskave odkrita vsaj dva pesticida.

Vrednosti pesticidov so bile pri otrocih dosledno višje kot pri odraslih, pri čemer so otroci še zlasti občutljivi na negativne vplive kemikalij na zdravje. Izpostavljenost ljudi kemičnim pesticidom je povezana z vrsto resnih kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni srca, dihal in nevrološke bolezni, ter zamudami v razvoju pri otrocih.

Doseganje ciljev – zmanjšanje uporabe pesticidov

Leta 2020 je Evropska komisija v strategiji „Od vil do vilic“ uvedla dva cilja za zmanjšanje uporabe pesticidov: 50-odstotno zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in tveganja, povezanega z njimi, ter 50-odstotno zmanjšanje uporabe nevarnejših pesticidov. Strategija je ključni del evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je, da bi evropski prehranski sistemi postali pravični, zdravi in trajnostni. Za dosego teh ciljev bo potrebnih še več prizadevanj oblikovalcev politik EU in držav članic, je še zapisano v poročilu.

Evropska komisija je nedavno predlagala novo uredbo o trajnostni rabi pesticidov, ki bi od držav zahtevala, da določijo lastne nacionalne cilje za zmanjšanje uporabe pesticidov in zagotovijo, da vsi kmetje in drugi poklicni uporabniki pesticidov sprejmejo okolju prijazne sisteme nadzora škodljivcev ter omejijo njihovo uporabo na občutljivih območjih, kot so mestne zelene površine in zaščitena območja. Drugi ukrepi,opisani v poročilu, vključujejo usposabljanje poklicnih uporabnikov in svetovalcev, spodbujanje prehoda na ekološko in precizno kmetovanje ter obdavčitev najnevarnejših pesticidov.

Iz poročila agencije EEA še izhaja, da bo za zmanjšanje odvisnosti od kemičnih pesticidov in ohranitev prehranske varnosti ključno tudi spodbujati prehod na alternativne načine kmetovanja, pri katerih se uporabljajo ekološki koncepti in načela za kmetijsko proizvodnjo.