Krčenje zemljišč in tal zaradi človeških dejavnosti

Katere težave so povezane z zemljišči in tlemi?

Zemljišča in tla so omejen, neobnovljiv vir, vendar se njihovo stanje poslabšuje, kar vpliva na rodovitnost tal in zagotavljanje storitev. Pridelava hrane, proizvodnja biomase in biogoriva, shranjevanje ogljika, urejanje biotske raznovrstnosti tal, filtriranje vode in kroženje hranilnih snovi ter zagotavljanje surovin so pod vse večjimi pritiski. Ogrožena pa je tudi naravna in arheološka dediščina tal.

K tej degradaciji prispevajo številni procesi, vključno z erozijo tal, zmanjševanjem količine organskih snovi v tleh, onesnaževanjem in pozidavo tal (tla, prekrita z neprepustnimi plastmi, tj. pojav, imenovan tudi neprepustnost). Vse to je posledica človeških dejavnosti, kot so prilaščanje zemljišč, intenzivnost rabe tal (ki se med drugim kaže v količini hranilnih snovi v tleh na podeželskih območjih) in njihovo opuščanje. Vsak proces vpliva na glavne razsežnosti tal: pokrovnost/raba tal, vegetacija in prst. Te določajo zaloge virov v tleh in njihovo rodovitnost ter pretok blaga in storitev, ki izhajajo iz tega. Prav tako vplivajo na vrednost tal samo po sebi ter njihov prispevek k blaginji in dobremu počutju ljudi.

Kakšni ukrepi se sprejemajo za odpravo teh težav?

Cilji trajnostnega razvoja, ki so jih opredelili Združeni narodi, določajo cilje globalnega prizadevanja za odpravo težav, povezanih z zemljišči in tlemi. V zvezi s tem je bila leta 2012 uvedena pobuda za globalne zemljiške kazalce, za razvoj sklopa zemljiških kazalcev, ki jih je mogoče zbirati na svetovni ravni in so dolgoročno primerljivi. Cilj pobude, ki je bila sprva osredotočena na zemljiške pravice, je tudi vplivati na globalno agendo po letu 2015, vendar predlagani kazalci niso vključevali okoljskega vidika. Da bi odpravili to težavo, sta agencija EEA in Inštitut za visoke študije na področju trajnosti predlagala, naj se z zemljiškimi kazalci in kazalci tal spremlja doseganje ciljev trajnostnega razvoja glede na pokrovnost/rabo tal, njihovo produktivnost in količino organskega ogljika v njih.

Kako k temu delu prispeva agencija EEA?

S svojim delom prispevamo k razvoju zemljiške politike in politike varstva tal v EU. Tak primer je nedavna evropska ocena sposobnosti tal za zagotavljanje ekosistemskih storitev. Naš večletni delovni program obravnava tudi učinkovitost rabe zemljišč ter ocenjevanje ekosistemov in račune kapitalov (capital accounting). Učinkovitost rabe zemljišč proučuje razmerje med ponudbo zemljišč in funkcijskim povpraševanjem po njih. Ugotovljeno je bilo, da so zemljišča omejena in neobnovljiva, prav tako pa se proučuje, kako spremembe pokrovnosti tal, na primer v infrastrukturne in industrijske namene, vplivajo na storitve, ki jih zemljišča zagotavljajo. To obsega tudi recikliranje zemljišč kot odziv na njihovo prilaščanje, s spodbujanjem ponovne rabe zemljišč, na z dejavnostmi opuščenih zemljiščih.

Aktivnosti glede ravnovesja hranilnih snovi v tleh, kot sta dušik in fosfor, ter razmerje kovin, kot so baker, cink, kadmij in svinec, prispevajo k projektom agencije EEA glede ocenjevanja ekosistemov in računov kapitalov. EU in nacionalni računi so bili ocenjeni v letu 2014, trenutno pa se proučujejo še preseganja kritičnih obremenitev glede kopičenja izpustov amoniaka v povezavi z biotsko raznovrstnostjo, izpiranja in odtekanja dušika in fosforja v povezavi s podzemnimi in površinskimi vodami ter vnosa kadmija v povezavi s kakovostjo hrane.

Agencija EEA želi pridobiti usklajene podatke o teh problematikah, ki so osnova za primerljive podatke držav po vsej Evropi. V ta namen sodeluje s Skupnim raziskovalnim središčem (JRC), ki po pooblastilih Evropskega centra za podatke o tleh (ESDAC) zbira podatke o tleh. Ti podatki temeljijo na satelitskem opazovanju iz podatkovnega sloja Corine Land Cover (CLC) in podatkovnega sloja visoke ločljivosti (HRL), vključno z neprepustnostjo.

Agencija EEA je za povečanje prepoznavnosti okoljske problematike glede zemljišč in tal pripravila tematski sklop kazalcev. Ta trenutno obsega prilaščanje zemljišč, neprepustnost, upravljanje onesnaženih območij in razdrobljenost zemljišč ter vključuje kazalce iz podnebnega paketa, vključno z organskimi snovmi v tleh, erozijo tal in vlažnostjo tal.

Kako je z zemljiško politiko in politiko varstva tal?

Politika EU, ki se nanaša na zemljišča in tla, je razdrobljena, sedanje določbe v okoljskih, kmetijskih ali regionalnih politikah pa niso niti usklajene niti celovite. Tematska strategija za varstvo tal iz leta 2006 je dokument s smernicami, v katerem je pojasnjeno, zakaj je potrebno nadaljnje ukrepanje za zagotovitev visoke ravni varstva funkcij tal in njihove trajnostne rabe. Vendar je bila okvirna direktiva o varstvu tal, predlagana leta 2006, lani umaknjena.

Evropska komisija namerava proučiti politike EU in nacionalne politike o varstvu tal, njihovo učinkovitost in usklajenost ter kakršne koli morebitne vrzeli. S tem se bo odzvala na sedmi okoljski akcijski program, v katerem se EU zavezuje trajnostni rabi in trajnostnemu upravljanju zemljišč ter varstvu tal, hkrati pa se tudi zavezuje, da bo poiskala načine, kako to najbolje doseči na podlagi načel sorazmernosti in subsidiarnosti.

Globalno gledano se od držav članic Združenih narodov pričakuje, da se bodo septembra dogovorile o ciljih trajnostnega razvoja. Glede na sedanje besedilo so zemljišča in tla vključena v več ciljev. Vendar je zajezitev izgube zemljišč in virov tal na svetovni ravni odvisna od izvajanja ciljev trajnostnega razvoja na državni in regionalni ravni.

Geertrui Louwagie

Intervju, objavljen v Glasilu EEA, št. izdaje 2015/2, junij 2015