Plastika, vse bolj pereča okoljska in podnebna skrb: kako lahko Evropa obrne trenutni trend?

Ozaveščenost, skrb in ukrepanje glede odlaganja plastike v morska in druga okolja so se sicer v zadnjih letih močno okrepili, vendar obstajajo mnogi drugi, manj znani vplivi plastike, vključno z njenim prispevkom k podnebnim spremembam in novimi izzivi, ki jih prinaša pandemija bolezni covid-19, kot je navedeno v poročilu Evropske agencije za okolje z naslovom „Plastika, krožno gospodarstvo in evropsko okolje – prednostna naloga za ukrepanje“.

V poročilu so obravnavani proizvodnja in potrošnja plastike, trgovina z njo ter vpliv plastike na okolje in podnebje v njenem življenjskem ciklu. Poleg tega poročilo preučuje možnosti vključevanja plastike v krožno gospodarstvo na tri načine, ki vključujejo oblikovalce politik, industrijo in potrošnike.

„Izzivi, ki jih predstavlja plastika, so v veliki meri posledica dejstva, da naši sistemi proizvodnje in potrošnje niso trajnostni. Pandemija bolezni covid-19 in podnebne spremembe so povečale pozornost javnosti na problematiko plastičnih odpadkov, s katero se soočamo. Jasno je, da bi bilo na področju plastike najbolje preiti na popolnoma trajnostno in krožno gospodarstvo, kjer plastiko uporabljamo smotrneje ter jo bolje ponovno uporabimo in recikliramo. Poleg tega bi morali že v osnovi proizvajati plastiko iz obnovljivih surovin,“ je dejal Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA.

Iz poročila je razvidno, da so proizvodnja in uporaba plastike ter trgovina z njo še naprej v porastu. Za obravnavanje izzivov, ki jih predstavlja plastika, zlasti tistih, ki jih predstavlja plastika za enkratno uporabo, se izvaja vse več politik in pobud EU. Evropska komisija je leta 2018 predstavila prvo celovito strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu na svetu, v kateri je določen pristop EU k reševanju izzivov v zvezi s plastiko, leta 2019 pa je sledila direktiva o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo.

V poročilu agencije EEA so nakazane tri možnosti za nadaljnje korake, ki vključujejo smotrnejšo uporabo plastike, večjo krožnost in uporabo obnovljivih surovin. Ti lahko skupaj pripomorejo k doseganju trajnostnega in krožnega sistema uporabe plastike. Poleg poročila sta bili danes objavljeni tudi dve povezani informativni predstavitvi o plastiki in tekstilu ter o omogočanju krožnih poslovnih modelov.

Pandemija bolezni covid-19 in plastika

Pandemija koronavirusa je povzročila spremembe v proizvodnji, potrošnji in odpadkih plastike. Plastične maske imajo ključno vlogo pri omejevanju nadaljnjega širjenja bolezni covid-19, vendar lahko porast plastičnih odpadkov zaradi povpraševanja po maskah in rokavicah ter spremenjena proizvodnja in uporaba plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot sta embalaža za prevzem pripravljene hrane in plastična embalaža za pakiranje izdelkov v spletni prodaji, kratkoročno ogrozijo prizadevanja EU za omejitev onesnaževanja s plastiko ter prehod na bolj trajnosten in krožen sistem uporabe plastike.

Industrijska proizvodnja plastike, ki prispeva k podnebnim spremembam

Potrošnja in proizvodnja plastike vključujeta uporabo velikih količin fosilnih goriv, kar negativno vpliva na okolje in podnebne spremembe. Problem je še večji, ker so se zaradi zmanjšane gospodarske dejavnosti močno znižale svetovne cene nafte, posledično pa je proizvodnja plastičnih izdelkov iz neobdelanih materialov na fosilni osnovi za proizvajalce bistveno cenejša kot uporaba recikliranih plastičnih materialov. Če se bosta proizvodnja in uporaba plastike še naprej povečevali, kot je predvideno, bo industrija plastike do leta 2050 predstavljala 20 % svetovne porabe nafte, kar pomeni povečanje v primerjavi z današnjimi 7 %.

Kot je navedeno v poročilu, podatki iz evidence toplogrednih plinov agencije EEA kažejo, da letne emisije, povezane s proizvodnjo plastike v EU, znašajo približno 13,4 milijona ton CO₂ ali približno 20 % emisij kemijske industrije po vsej EU. Gospodarska uspešnost evropskega in svetovnega trga recikliranja plastike je trenutno pod velikim pritiskom. Manjše povpraševanje po reciklirani plastiki na trgu je otežilo tudi prizadevanja številnih evropskih občin za trajnostno ravnanje z odpadki, za velike količine plastičnih odpadkov pa se uporabljajo manj zaželeni načini odstranjevanja odpadkov.

Figure: the environmental impacts across the life cycle of plastics

Source: EEA, 2020

Sintetični tekstil vse večji problem

Težave s plastiko deloma predstavljajo tekstilni izdelki iz sintetičnih vlaken, kot sta poliester in najlon. V skladu z ločeno informativno predstavitvijo agencije EEA, ki obravnava plastiko v tekstilu, potrošniki v EU letno zavržejo približno 5,8 milijona ton tekstila (tj. približno 11 kilogramov na osebo), od tega je približno dve tretjini tekstila iz sintetičnih vlaken. Po podatkih iz leta 2017 so evropska gospodinjstva porabila približno 13 milijonov ton tekstilnih izdelkov (oblačila, obutev in gospodinjski tekstil). Tekstilni izdelki iz plastike predstavljajo približno 60 % oblačil in 70 % gospodinjskega tekstila. S spodbujanjem izbire trajnostnih vlaken in nadzora nad emisijami mikroplastike ter izboljšanjem ločenega zbiranja, ponovne uporabe in recikliranja bi lahko okrepili trajnost in krožnost sintetičnih tekstilnih izdelkov v krožnem gospodarstvu.

Krožni poslovni modeli lahko pripomorejo k odpravljanju netrajnostne proizvodnje in potrošnje plastike

Vse več je zanimanja in priložnosti za pridobitve pri spreminjanju tradicionalnih poslovnih modelov tako, da bi postali bolj krožni, s čimer bi omogočili ponovno uporabo materialov in proizvodov ter njihovo čim daljšo prisotnost v gospodarstvu. V informativni predstavitvi agencije EEA „Okvir za omogočanje krožnih poslovnih modelov v Evropi“, ki je bila prav tako objavljena danes, so opredeljeni ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti za učinkovito izvajanje krožnih poslovnih modelov. Opisani so tudi dejavniki, ki bi lahko v okviru pričakovanega prehoda na krožno gospodarstvo poskrbeli, da bi se začeli ti ukrepi pospešeno uporabljati. Za tak prehod bodo potrebne prave podporne politike in ravnanja, ki bodo povzročila spremembe v potrošnji in izobraževanju.