All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Vojaška agresija ruskih sil v Ukrajini je čez noč postavila na glavo življenja prebivalcev te države. Posledice te neupravičene vojne se ne čutijo le v Ukrajini, temveč tudi zunaj njenih meja, njihov vpliv pa bomo čutili še v prihodnjih letih in celo prihodnjih generacijah.
Leto 2021 so zaznamovali učinki pandemije covida-19 in podnebnih sprememb. Zaradi višjih cen energentov in zdravstvene krize bo za okrevanje Evrope v letu 2022 treba sprejeti težke odločitve. Zavlačevanje z ukrepi in premalo ambiciozno zastavljeni cilji lahko dolgoročno povzročijo višje družbene in gospodarske stroške. Odpravljanje družbenih neenakosti pri prehodu na bolj trajnostno gospodarstvo je ključnega pomena za boljšo prihodnost za vse nas.
Evropska agencija za okolje sodeluje s številnimi državami, tudi z Zahodnega Balkana. Kako to sodelovanje prispeva k delu EU na področju okolja in kakšne koristi prinaša Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji, Srbiji in Kosovu? Srečali smo se z Lucom Basom, vodjo programa za usklajevanje, omrežja in strategijo, in se pogovarjali o tem, kako agencija EEA sodeluje s temi državami v prizadevanjih za izboljšanje okolja.
Evropska agencija za okolje (EEA) si poleg zagotavljanja zanesljivih informacij o našem okolju in podnebju prizadeva izboljšati svojo okoljsko uspešnost kot organizacija. Pogovarjali smo se z Melanie Sporer, ki usklajuje ta prizadevanja pri tej agenciji s pomočjo sistema EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS).
Prilagajanje vplivom podnebnih sprememb je ena od glavnih prednostnih nalog Evropske unije. Kaj je razlog, da mesta izvajajo pomembne ukrepe za ublažitev teh vplivov ter si prizadevajo za izboljšanje odpornosti in trajnosti mestnih središč? Z Ivone Pereiro Martins, strokovnjakinjo za trajnost mest pri Evropski agenciji za okolje (EEA), smo govorili o tem, kako agencija pomaga pri tem izjemno pomembnem delu.
Onesnaženost zraka, obremenitev s hrupom in vplivi podnebnih sprememb so ključna tveganja za vsakodnevno zdravje in dobro počutje Evropejcev. Govorili smo s Catherine Ganzleben, vodjo skupine za onesnaženost zraka, okolje in zdravje, Albertom Gonzálezom, strokovnjakom za kakovost zraka pri agenciji EEA, in Eulalio Peris, strokovnjakinjo za obremenitev s hrupom pri agenciji EEA, da bi izvedeli več o tem, kako agencija EEA krepi znanje na tem pomembnem področju dela.
Z skupno strategijo smo začrtali smer našega potovanja. Predstavlja nov način sodelovanja in ustvarjanja znanja – to bo bolj agilno, bolj odzivno, bolj proaktivno in bolj uporabno – tako da se bomo lahko učinkoviteje lotili prihodnjih izzivov ter ustvarili znanje, ki ga bomo potrebovali v novem desetletju.
Zavedamo se, da sta onesnaževanje s plastiko in poplava plastičnih odpadkov velika okoljska problematika. V zadnjih letih so se na trgu pojavili novi plastični proizvodi, ki naj bi bili prijaznejši do okolja. V nedavno objavljenem informativnem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) so ocenjeni njihovi učinki na okolje. Na to temo smo se pogovarjali z Almut Reichel, strokovnjakinjo agencije EEA za trajnostno rabo virov in ravnanje z odpadki.
Leta 2019 se bomo spominjali kot prelomnega za podnebne in okoljske ukrepe v Evropi. Več milijonov Evropejcev in drugih ljudi po vsem svetu je protestiralo in pozivalo oblikovalce politike k ukrepanju. Z dokazi utemeljene znanstvene ocene, vključno s poročilom SOER 2020 Evropske agencije za okolje (Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020), so poudarile razsežnost prihodnjih izzivov in nujnost ukrepanja. Ti pozivi se zdaj spreminjajo v načrt političnih ukrepov. Evropski zeleni dogovor, ki ga je predstavila Evropska komisija, je obetaven začetek za izjemno pomembno desetletje pred nami.
Na začetku tega meseca je Evropska agencija za okolje objavila poročilo „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020“ (SOER 2020). Ugotovila je, da Evropa svojih ciljev do leta 2030 ne bo dosegla brez nujnih ukrepov v naslednjih desetih letih, s katerimi bo obravnavala skrb vzbujajočo hitrost izgube biotske raznovrstnosti, čedalje večje učinke podnebnih sprememb in čezmerno porabo naravnih virov. Predlagala je tudi nekaj ključnih rešitev, ki bi pomagale Evropi vrniti se na pot k doseganju teh ciljev. Sestali smo se Tobiasom Lungom, strokovnjakom za koordinacijo in oceno poročila SOER 2020 pri agenciji EEA, da bi se pogovorili o pomenu tega poročila.
Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je določila politične prednostne naloge svoje ekipe sodelavcev za naslednjih pet let. V središču njenega programa je tako imenovani „evropski zeleni dogovor“, ki izpostavlja ambicioznejše ukrepe v zvezi s podnebno krizo in krizo na področju biotske raznovrstnosti. Evropske politike se namreč že dolgo spopadajo z degradacijo okolja in podnebnimi spremembami, pri čemer so včasih bolj, drugič manj uspešne. Novi politični mandat ter nova sestava Evropske komisije in Parlamenta nudita ob vse glasnejših pozivih javnosti k ukrepanju edinstveno priložnost za okrepitev in pospešitev zelenega in pravičnega prehoda k trajnosti v Evropi.
Letošnje poletje so vročinski valovi in ekstremni vremenski pojavi postavili nove vremenske rekorde v Evropi, s čimer so znova jasno pokazali, kako pomembno je prilagajanje na podnebne spremembe. Z Blažem Kurnikom, strokovnjakom Evropske agencije za okolje (EEA) za vplive podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, smo razpravljali o novem poročilu o vplivu podnebnih sprememb na evropsko kmetijstvo, ki ga je agencija EEA objavila v začetku tega meseca.
Kako bo evropsko okolje videti čez 25 let? Bomo dosegli skupno vizijo o dobrem življenju ob upoštevanju omejitev našega planeta? Bomo lahko omejili globalno segrevanje in zgradili mesta, odporna na podnebne spremembe, ki so obkrožena z zdravo naravo? Kot so pokazale nedavne volitve v Evropski parlament, so Evropejci vse bolj zaskrbljeni. Naslednja generacija Evrope poziva tudi k nujnim ukrepom, vendar kako bodo njihove zahteve po trajnostni prihodnosti vplivale na evropsko okolje in socialno ekonomske politike? Ob 25. obletnici razmišljamo o tem, kako so se v zadnjih 25 letih razvijali evropsko znanje in politike na področju okolja in kako lahko Evropska agencija za okolje skupaj s svojimi mrežami podpira prizadevanja za trajnost v naslednjih 25 letih.
Plastični odpadki so še naprej ogromen problem, ki postaja vedno večji. Kako Evropska unija rešuje to težavo? Ioannis Bakas, strokovnjak za preprečevanje nastajanja odpadkov pri agenciji EEA predstavlja kratek pregled poročila o preprečevanju nastajanja plastičnih odpadkov v Evropi, ki ga je agencija EEA objavila na začetku tega meseca.
Naš planet se sooča z neprimerljivimi okoljskimi in podnebnimi izzivi, ki ogrožajo našo blaginjo. Vendar še ni prepozno za odločno ukrepanje. Morda se ta naloga zdi zastrašujoča, ampak še vedno imamo možnost, da spremenimo nekatere negativne trende, se prilagodimo ter s tem zmanjšamo škodo, obnovimo ključne ekosisteme in močneje zaščitimo, kar še imamo. Da bi vzpostavili trajnost, moramo okolje, podnebje, gospodarstvo in družbo obravnavati kot neločljive dele istega sistema.
Evropska unija (EU) ima v svetovnem merilu enega najbolj ambicioznih svežnjev ciljev v zvezi z okoljem in podnebjem, ki zajema raznovrstna področja politik, od kakovosti zraka, odpadkov in kakovosti vode do energije in prometa. Na podlagi podatkov, ki jih poročajo države članice, Evropska agencija za okolje (EEA) sodeluje pri spremljanju napredka in opredelitvi področij, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja. Od svoje ustanovitve pred 25 leti je EEA razvijala svoje znanje in upravljanje podatkov ter podpirala oblikovanje politik v Evropi.
Evropska unija si prizadeva uresničiti več podnebnih in energetskih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti in povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Kako agencija EEA sledi napredku držav članic pri izpolnjevanju teh ciljev? Melanie Sporer, strokovnjakinjo za blaženje podnebnih sprememb in energijo pri agenciji EEA, smo prosili, da nam pove, kakšna je vloga agencije pri tej nalogi. Pojasnila je tudi letni napredek v zadnjem poročilu Gibanja in napovedi.
V predstavah večine ljudi je krožno gospodarstvo še vedno abstrakten, če že ne oddaljen pojem. Čeprav je „zeleno“ razmišljanje in delovanje v svetu vse bolj priljubljeno, se mnogi ljudje še vedno ne zavedajo, da bomo morali za zagotovitev trajnostne prihodnosti in dolgoročne blaginje temeljiteje spremeniti svoj način življenja.
Slika evropskih podatkov v okolju se je v preteklih štirih desetletjih močno spremenila. Kompleksna narava uničevanja okolja terja bolj sistematsko analizo, ki mora biti podprta z ustreznimi podatki. V preteklih letih je delo Evropske agencije za okolje vedno bolj vključevalo sistematske analize. Agencija bo še naprej pozorna na pojav novih okoljskih tematik in bo pomagala pri širjenju znanja o okolju v Evropi.
S sedanjo rabo virov, ki ni trajnostna, obremenjujemo planet. Prehod h krožnemu, zelenemu gospodarstvu moramo olajšati s preseganjem politik ravnanja z odpadki ter usmeritvijo v okoljsko primerno zasnovo, inovacije in naložbe. Z raziskavami je mogoče spodbuditi inovacije v proizvodnji, poslovnih modelih in mehanizmih financiranja.
For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/themes/policy/articles/articles_topic or scan the QR code.
PDF generated on 10.11.2024 06:48
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14
Akcije dokumenta
Deli z drugimi