All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.
See all EU institutions and bodiesNaredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Novice
This product has been translated for convenience purposes only using the services of the Centre of Translation for the bodies of the EU. While every effort has been made to ensure accuracy and completeness, we cannot guarantee it. Therefore, it should not be relied upon for legal or official purposes. The original English text should be considered the official version.
Kljub izzivom, povezanim z zmanjšanjem naše izpostavljenosti onesnaževalom zraka, podatki potrjujejo trend, da se ocenjeni vpliv dolgoročne izpostavljenosti trem ključnim onesnaževalom zraka (drobnim delcem, dušikovemu dioksidu in ozonu) na zdravje izboljšuje, kot je navedeno v poročilu agencije EEA z naslovom „Harm to human health from air pollution in Europe: burden of disease status 2024“ (Škoda za zdravje ljudi zaradi onesnaženosti zraka v Evropi: breme stanja bolezni v letu 2024).
Število smrtnih primerov v EU, ki jih je mogoče pripisati drobnim trdnim delcem ali delcem PM2,5, se je med letoma 2005 in 2022 zmanjšalo za 45 %, kar pomeni, da smo na dobri poti, da dosežemo cilj 55-odstotnega zmanjšanja, navedenega v akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje do leta 2030.
Dobra novica za vse državljane je, da od danes veljajo strožja pravila EU o kakovosti zraka, vendar je po Evropi še vedno preveč ljudi, zlasti v mestih, na katere negativno vpliva slaba kakovost zraka, ki povzroča bolezni in prezgodnje smrti, kar je v veliki meri mogoče preprečiti z zmanjšanjem ravni teh onesnaževal v okolju. Onesnaženost zraka ima tudi širše negativne posledice, saj škoduje zdravju naših ekosistemov, zato je še toliko pomembneje, da podvojimo prizadevanja za čist zrak.
Leena Ylä-Mononen
Izvršna direktorica Evropske agencije za okolje
V revidirani direktivi o kakovosti zunanjega zraka, ki je začela veljati danes, so mejne vrednosti kakovosti zraka v EU bolj usklajene s standardi SZO, kar podpira nadaljnje zmanjševanje vplivov onesnaženega zraka na zdravje v prihodnjih letih. Kljub temu ostaja onesnaženost zraka še naprej največje okoljsko tveganje za zdravje Evropejcev (sledijo ji drugi dejavniki, kot so izpostavljenost hrupu in kemikalijam ter vse večji vplivi s podnebjem povezanih vročinskih valov na zdravje), ki zlasti v mestih in na mestnih območjih povzroča kronične bolezni in smrtne primere, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti zraka.
Po zadnjih ocenah agencije EEA je bilo leta 2022 vsaj 239 000 smrtnih primerov v EU mogoče pripisati izpostavljenosti onesnaženju z drobnimi delci (PM2,5) nad koncentracijo 5 µg/m3, ki jo priporoča SZO. Izpostavljenosti onesnaženosti z ozonom (O3) je mogoče pripisati 70 000 smrtnih primerov, izpostavljenosti onesnaženosti z dušikovim dioksidom (NO2) pa 48 000 smrtnih primerov.
Tem smrtnim primerom, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti, bi se lahko izognili, če bi leta 2022 dosegli priporočene vrednosti SZO. Ključne informacije za vsako posamezno državo so vključene v ločeni prilogi k temu sporočilu za javnost, vključno z informacijami o vplivih na zdravje in ekosisteme na nacionalni ravni.
Poleg prezgodnjih smrti so velike tudi posledice življenja z boleznimi, povezanimi z onesnaževanjem zraka. Po podatkih iz poročila agencije EEA je bistveno, da se ti vplivi upoštevajo pri ocenjevanju splošnega zdravstvenega bremena onesnaženosti zraka ter koristi, ki bi jih prinesel čistejši zrak v Evropi.
Onesnaževanje zraka negativno vpliva tudi na našo naravo. V ločenem poročilu agencije EEA „Impacts of air pollution on ecosystems in Europe“ (Vpliv onesnaženosti zraka na ekosisteme v Evropi) je obravnavano, kako je vegetacija izpostavljena ključnim onesnaževalom zraka in kako se to odraža na pridelkih in gospodarskih izgubah.
V poročilu je bilo ugotovljeno, da dušik v zraku, ki se odlaga v ekosisteme, povečuje obremenitev s hranili (evtrofikacija), kar povzroča spremembe v strukturi in delovanju ekosistemov (spremembe rastlinskih vrst, ki lahko rastejo na nekem območju). 73 % ekosistemov v EU je leta 2022 presegalo kritične obremenitve za evtrofikacijo.
Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje vključuje cilj 25‑odstotnega zmanjšanja površin ekosistemov, v katerih odlaganje dušika presega kritične obremenitve, do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Trenutno ni verjetno, da bo ta cilj dosežen, saj se je med letoma 2005 in 2022 zmanjšal za 13 %.
Poleg tega je bila približno tretjina evropskih kmetijskih zemljišč izpostavljena koncentracijam prizemnega ozona nad mejno vrednostjo, določeno za zaščito vegetacije v skladu s predpisi EU. To je povzročilo škodo na pridelkih, manjši pridelek in gospodarske izgube, ocenjene na vsaj dve milijardi EUR. Ozon škoduje gozdovom in rastlinam, saj zmanjšuje hitrost rasti in pridelka ter vpliva na biotsko raznovrstnost. Leta 2022 so bile v 32 državah članicah EEA kritične ravni, določene za zaščito gozdov pred ozonom, presežene na 62 % celotne gozdne površine. Z znatnim zmanjšanjem emisij žveplovega dioksida (SO2) v zadnjih desetletjih so večinoma lotili reševanja problematike zakisljevanja.
Poročili agencije EEA: „Harm to human health from air pollution in Europe: burden of disease status 2024“ (Škoda za zdravje ljudi zaradi onesnaženosti zraka v Evropi: stanje na področju bremena bolezni v letu 2024) in „Impacts of air pollution on ecosystems in Europe“ (Vpliv onesnaženosti zraka na ekosisteme v Evropi) sta del svežnja dokumentov agencije EEA o kakovosti zraka v Evropi za leto 2024.
Agencija EEA od leta 2014 ocenjuje število smrtnih primerov, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Pri tem uporablja priporočila v zvezi z vplivi na zdravje, ki so navedena v smernicah SZO za kakovost zraka iz leta 2021. Podobno kot v prejšnjih letih se vpliv različnih onesnaževal zraka na zdravje ne bi smel seštevati, da se izognemo dvojnemu štetju zaradi nekaterih prekrivanj podatkov. To velja za smrtnost in tudi za bolezen.
Poleg teh dveh poročil so bili za vsako državo objavljeni tudi posodobljeni informativni pregledi onesnaženost zraka. Ti informativni pregledi vsebujejo povzetek ključnih podatkov v zvezi z emisijami onesnaženosti zraka in kakovostjo zraka, vključno s trendi onesnaževanja skozi čas in vplivi na zdravje, povezanimi z vplivi onesnaževanja v posamezni državi.
Revidirana direktiva o kakovosti zraka ( Direktiva (EU) 2024/2881) začne veljati danes, 10. decembra 2024, po njenem sprejetju 23. oktobra 2024. Uvaja nove standarde kakovosti zraka, ki jih je treba doseči do leta 2030 in so bolj usklajeni s priporočili SZO, ter obveznost spremljanja dodatnih onesnaževal, kot so ultrafini delci, črni ogljik in amoniak.
Dodatne informacije o revidirani direktivi so na voljo v novicah in videoposnetku, ki jih je pripravila Evropska komisija.
For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/highlights/vplivi-izpostavljenosti-onesnazenemu-zraku-na or scan the QR code.
PDF generated on 22.12.2024 12:34
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14
Akcije dokumenta
Deli z drugimi