Ocene, usmerjene v prihodnost, za boljše razumevanje obetov glede trajnostnosti

Kakšna je vaša vloga v EEA in kakšno delo vključuje?

Sodelujem v programu Evropske agencije za okolje, namenjenem celostnim ocenam trajnostnosti, v okviru katerega se razvijajo celostne presoje vplivov na okolje, kot je Evropsko okolje – poročilo o stanju in obetih (SOER). Pri delu se osredotočam predvsem na razvoj sistemskih ocen za preučitev izzivov, povezanih s trajnostnostjo, in priložnosti za Evropo. To vključuje preučevanje povezav med družbeno-ekološkimi in družbeno-tehničnimi sistemi na različnih ravneh, z vidika prihodnosti, in prepoznavanje obstoja negotovosti v našem znanju.

Katere so v prihodnost usmerjene ocene?

V okviru ocen, usmerjenih v prihodnost, Evropska agencija za okolje preučuje možnosti prihodnjega razvoja, na primer v okoljskih in trajnostnostnih obetih. Temeljijo na kombinaciji uveljavljenega znanja o preteklih trendih in dinamiki, našem razumevanju medsebojnih vplivov med različnimi pojavi ter preučevanju alternativnih prihodnosti. Prihodnost je vedno negotova, še toliko bolj pa v današnjem svetu, za katerega so značilne vse večja nestanovitnost, kompleksnost in dvoumnost.

Svet je med seboj vse bolj povezan, razvoj dogodkov v nekem delu sveta lahko vpliva tudi na Evropo. Žal nas kriza zaradi pandemije bolezni COVID-19 močno opominja na to dejstvo.

Še vedno pa si je mogoče predstavljati alternativne prihodnosti ter razpravljati o njih in si prizadevati zanje. To pomeni uporabo številnih kvantitativnih in kvalitativnih študij predvidevanja prihodnosti ter sodelovanje z več deležniki za razvoj znanja, ki lahko podpira politične ukrepe za doseganje trajnostnosti. V našem primeru to pomeni sodelovanje v okviru naše mreže držav članic (Eionet), z oblikovalci politik, strokovnjaki z različnih področij in iz različnih okolij ter, vedno bolj, s civilno družbo.

Kaj nam sporoča nedavno poročilo EEA?

V poročilu z naslovom „Dejavniki sprememb, pomembni za okolje in trajnostnost Evrope‟ so preučeni različni „dejavniki‟, ki bi lahko vplivali na prihodnost Evrope, zlasti tisti, ki vplivajo na okoljske in trajnostnostne ambicije Evrope. Na splošno je namen poročila zagotoviti izčrpen prikaz sprememb, ki se dogajajo na svetovni ravni in v Evropi, njihovih medsebojnih povezav ter njihovih možnih posledic.

Na okolje in trajnostnost Evrope vplivajo številni dejavniki, ki ustvarjajo nova tveganja in nove priložnosti. Svet je vse bolj medsebojno povezan, razvoj dogodkov v nekem delu sveta pa lahko vpliva tudi na Evropo. Žal nas kriza zaradi bolezni COVID-19 močno opominja na to dejstvo. Medtem ko se vloga Evrope na svetovnem prizorišču spreminja, ima EU priložnost, da utrdi svoj položaj pred prihajajočimi okoljskimi, trajnostnostnimi in strateškimi izzivi ter izkoristi priložnosti, ki se nam ponujajo, za bolj trajnostno prihodnost.

Kaj je značilno za dejavnike sprememb?

„Dejavniki sprememb‟ se razlikujejo glede na geografski in časovni okvir, izvor, moč in potencialni učinek. Na primer, svetovni megatrendi, kot so svetovna rast prebivalstva ali podnebne spremembe, so svetovni, dolgoročni trendi, ki se razvijajo počasi, vendar imajo velik učinek. Nekateri trendi so dobro uveljavljeni in značilni zlasti za Evropo, na primer staranje ali migracije z vzhoda proti zahodu. Pojavljajo se tudi drugi trendi, ki pa še niso dobro uveljavljeni, kot sta na primer tehnološka konvergenca in „četrta industrijska revolucija‟. Imamo tudi tako imenovane negotove trende, ki so malo verjetni, vendar potencialno moteči razvojni dogodki v prihodnosti. To so lahko pomembni tehnološki preboji, izginotje opraševalcev ali izbruh nalezljivih bolezni.

Kakšen bo po vašem mnenju razvoj nekaterih od teh trendov?

Lahko rečemo, da so se svetovni okoljski izzivi v zadnjih 50 letih povečali in da se geografski obseg onesnaževanja po vsem svetu spreminja, in sicer zaradi gospodarske rasti in spremembe geopolitične moči ter povečanja ravni porabe. Hkrati svet postaja bolj kot kdaj koli prej prepleten s tokovi virov, ljudi in informacij, kar otežuje zagotavljanje globalnega okoljskega upravljanja.

Evropa je vse bolj odvisna od ključnih virov in hkrati velik delež svojih okoljskih pritiskov pripisuje pritiskom na okolje izven meja EU. Nove tehnologije prinašajo tako priložnosti kot tveganja v zvezi z zdravjem, okoljem in dobrim počutjem. Vrednote, načini življenja in pristopi k upravljanju se spreminjajo po vsem svetu. Čeprav je potrošništvo v porastu, zlasti v državah v vzponu, nove ideje sprejemajo tudi deli prebivalstva, državljani pa vse bolj zahtevajo ukrepanje v zvezi z okoljskimi in trajnostnostnimi izzivi v Evropi in drugod.

Kako se analiza predvidevanja uporablja pri odločanju na ravni EU in na nacionalni ravni?

„Na področju okolja in trajnostnosti se postopki predvidevanja pogosto uporabljajo za predvidevanje morebitnih tveganj in opredelitev možnosti za napredek okoljskih in trajnostnostnih politik.‟ Evropska komisija je na primer vzpostavila sistem predvidevanja (FORENV), ki je namenjen odkrivanju novih okoljskih vprašanj in širjenju ozaveščanja o njihovih morebitnih posledicah ter zagotavljanju pomoči oblikovalcem politik in deležnikom, da jih obravnavajo. Podobne primere je mogoče najti v državah članicah EEA. Strateško predvidevanje je nedavno pridobilo na pomembnosti tudi pri oblikovanju evropske politike, in sicer z imenovanjem komisarja za medinstitucionalne odnose in predvidevanje (podpredsednik Maroš Šefčovič) in vzpostavitvijo mreže EU za strateško predvidevanje.

Na področju okolja in trajnostnosti se postopki predvidevanja pogosto uporabljajo za predvidevanje morebitnih tveganj in opredelitev možnosti za napredek okoljskih in trajnostnostnih politik.

Kaj bo EEA počela na tem področju v bližnji prihodnosti?

Evropska agencija za okolje dejavno prispeva k postopku FORENV, skupaj s strokovnjaki za predvidevanje iz držav članic ter nacionalnimi referenčnimi centri za informacije in storitve, usmerjene v prihodnost (NRC-FLIS). Evropska agencija za okolje pripravlja tudi številne projekte, povezane s predvidevanjem, pogosto v sodelovanju z državami članicami in drugimi institucijami EU. Pričakujemo, da bomo pripravili ocene o posledicah dejavnikov sprememb za evropsko agendo za trajnostnost, vzpostavili postopek analize perspektiv za opredelitev nastajajočih trendov in razvili to bazo znanja za naslednjo izdajo SOER.