Podnebna tveganja za zdravje, ki jih povzročajo poplave, suše in slabša kakovost vode, zahtevajo takojšnje ukrepanje

Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Responding to climate change impacts on human health in Europe: focus on floods, droughts and water quality“ (Odziv na vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi v Evropi: poudarek na poplavah, sušah in kakovosti vode) opozarja na vplive podnebnih sprememb, povezane z vodo, na zdravje in dobro počutje, ki se že čutijo po vsej Evropi ter vključujejo smrti, poškodbe, izbruhe nalezljivih bolezni in posledice za duševno zdravje. 

V 32 evropskih državah je bilo med letoma 1980 in 2022 zabeleženih 5 582 smrtnih primerov, povezanih s poplavami, in 702 smrtna primera, povezana s požari. Že danes vsak osmi Evropejec živi na območjih, ki so morda izpostavljena poplavam, približno 30 % prebivalcev južne Evrope pa se srečuje s stalnim stresom zaradi pomanjkanja vode. Podnebne spremembe bodo še povečale izpostavljenost ljudi ekstremnim vremenskim pojavom z resnimi zdravstvenimi posledicami. Starejši državljani, otroci, osebe s šibkim zdravjem, skupine z nižjimi dohodki, kmetje in ekipe reševalnih služb so med skupinami, ki se srečujejo z največjimi zdravstvenimi posledicami zaradi poplav, suš, požarov v naravi ali bolezni, ki se prenašajo z vodo, in vektorskih bolezni.

Na podlagi teh dejstev je v poročilu poudarjena nujnost izvajanja obstoječe zakonodaje EU, zlasti različnih evropskih podnebnih, vodnih in zdravstvenih politik ter njihovega nadaljnjega povezovanja, in uvajanja že obstoječih rešitev v vseh sektorjih in na vseh vladnih ravneh, da bi zaščitili življenja, preprečili škodljive posledice za zdravje in izboljšali dobro počutje.

Zaščita človeških življenj in zdravja pred posledicami podnebnih sprememb, kot so suše, poplave in slabša kakovost vode, je izredno pomembna in nujna. Obstoječe evropske podnebne, vodne in zdravstvene politike so trdna podlaga za ukrepanje, vendar jih je treba izvajati širše in bolj sistematično. Za naše dobro počutje v prihodnosti morajo vse ravni oblasti v številnih sektorjih uvesti učinkovite rešitve, s katerimi se lahko prepreči in zmanjša vplive na telesno in duševno zdravje. Pri tem jih s svojimi dejavnostmi podpirata Evropska agencija za okolje in Evropski observatorij za podnebje in zdravje.

Leena Ylä-Mononen

Izvršna direktorica Evropske agencije za okolje

Hitrejše uvajanje učinkovitih rešitev

Za boljšo pripravljenost na prihodnje s podnebjem povezane izzive za zdravje, ki so posledica poplav, pomanjkanja vode in njene slabše kakovosti, so potrebni odzivi tako v zdravstvu kot v drugih sektorjih, ki vplivajo na zdravje, vključno z upravljanjem voda, prostorskim načrtovanjem, zasnovo stavb ali zavarovanjem.

Namen poročila agencije EEA je s prikazom različnih primerov praktičnih rešitev, ki se izvajajo v državah članicah EEA in sodelujočih državah, spodbuditi k ukrepanju.

Pogoj za obsežnejše ukrepe je večje vključevanje podnebnih sprememb v zdravstvene politike držav članic ter povečanje sredstev in pristojnosti za prilagajanje tem spremembam s poudarkom na zdravju na lokalni ravni. Hiter učinek ima na primer ozaveščanje javnosti o tveganjih in rešitvah, medtem ko dolgoročnejši ukrepi, vključno z izboljšanjem infrastrukture in rešitvami, ki temeljijo na naravi, zahtevajo sistematičnejše načrtovanje in naložbe. Razlike v ranljivosti različnih skupin prebivalstva in geografska raznolikost vplivov zahtevajo ciljno usmerjen pristop, ki temelji na pravičnosti, za preprečitev vplivov na zdravje vsakega posameznika zaradi spreminjajočega se podnebja.

Ključna tveganja, ki zahtevajo ukrepanje

Poplave

• Med letoma 1980 in 2022 je bilo v 32 državah članicah EEA zabeleženih 5 584 smrti, povezanih s poplavami.
• Trenutno približno 53 milijonov ljudi (12 % evropskega prebivalstva) živi na območjih, ki so potencialno izpostavljena rečnim poplavam, čeprav so mnoga med njimi opremljena s protipoplavno zaščito. To število se je med letoma 2011 in 2021 povečalo za 935 000, kar kaže na stalno spreminjanje poplavnih območij.
• V Evropi se vsaka deveta bolnišnica nahaja na območju, ki bi ga lahko poplavila reka.

Suše in pomanjkanje vode

• Zaradi suš in pomanjkanja vode so različna območja v Evropi pod skoraj stalnim vodnim stresom, in to ne le na jugu.
• Daljša obdobja suhega in vročega vremena spodbujajo širjenje gozdnih požarov, predvsem v južni Evropi, a vse pogosteje tudi na drugih območjih. V 32 državah članicah EEA sta med letoma 1980 in 2022 življenje izgubili 702 osebi neposredno zaradi požarov v naravi, še veliko več pa jih je prizadel dim.

Kakovost vode

• Naraščajoče temperature zraka in vode prispevajo k rasti patogenov, kar povečuje tveganje za bolezni, ki se prenašajo z vodo.
• Zaradi močnih padavin se za dvakrat poveča verjetnost, da se v vodnih telesih zaradi onesnaženega odtekanja in kombiniranih izlivov odpadnih voda pojavijo škodljive koncentracije patogenov.
• Na nizko ležečih območjih dvig morske gladine povzroča vdor slane vode v podzemne in površinske vodonosnike, kar vpliva na pridelke.
• Zaradi nizkih pretokov v sušnih obdobjih so koncentracije onesnaževal višje, zato je čiščenje odpadne vode nujno in drago. V sušnih in vročih obdobjih lahko cvetenje cianobakterij v vodah, bogatih s hranili, ogrozi njihovo kakovost.

O poročilu

Poročilo je objavljeno kot del dejavnosti Evropskega observatorija za podnebje in zdravje in temelji na njegovem delu in ga dopolnjuje. Poleg tega črpa iz evropske ocene podnebnega tveganja, ki je bila objavljena v začetku letošnjega leta in v kateri je bilo zdravje izpostavljeno kot področje, ki ga podnebne spremembe najbolj ogrožajo.