Pogovor – Proizvajalci-odjemalci in energetska kriza: državljani prispevajo k evropskemu energetskemu prehodu

Zdi se, da je izraz „proizvajalci-odjemalci“ vse pogostejši po vsej Evropi. Kaj natančno pomeni „proizvajalec-odjemalec“?

Izraz „proizvajalec-odjemalec“ je zelo širok, njegove opredelitve pa se pogosto prekrivajo. V najožjem pomenu so proizvajalci-odjemalci tisti posamezniki, ustanove ali mala podjetja, ki proizvajajo in porabljajo energijo. Vendar smo pomen izraza razširili, da zajema vse tiste, ki dejavno prispevajo k energetskemu sistemu, na primer tako, da pomagajo stabilizirati omrežje z uporabo baterij. Proizvajalci-odjemalci lahko delujejo posamično ali skupaj, na primer v energetski zadrugi.

Ta nova praksa je obravnavana v nedavnem poročilu Evropske agencije za okolje z naslovom Energy Prosumers in Europe – Citizen participation in the energy transition (Proizvajalci-odjemalci energije v Evropi – udeležba državljanov pri energetskem prehodu).

Katere so ključne prednosti proizvajalcev-odjemalcev v primerjavi z velikimi obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov? Kakšne so pomanjkljivosti?

Veliko jih je. Izbral bom le tri prednosti. Prvič, proizvajalci-odjemalci so običajno manj izpostavljeni visokim cenam energije, saj pogosto sami proizvedejo del energije, ki jo porabijo. Drugič, številni sistemi proizvajalcev-odjemalcev so nameščeni na strehah, zaradi česar niso potrebna dodatna zemljišča. Tretjič, te projekte običajno financirajo gospodinjstva, zato so dober način za porabo zasebnih prihrankov za energetski prehod.

Obstajajo tudi številne pomanjkljivosti. Ena glavnih je, da so projekti proizvajalcev-odjemalcev pogosto stroškovno manj učinkoviti kot obsežni projekti, in sicer preprosto zaradi ekonomije obsega. Slabost so tudi visoki začetni stroški nekaterih tehnologij, namenjenih proizvajalcem-odjemalcem, saj si jih ne more privoščiti vsakdo.

Verjamem pa, da bo prihodnji energetski sistem bolj decentraliziran, s kombinacijo velikih in manjših obratov, ki bodo povezani s prožnim pametnim omrežjem.

V kolikšni meri lahko posamezni proizvajalci-odjemalci prispevajo k zmanjševanju negativnih učinkov sedanje energetske krize, zlasti visokih računov za energijo?

Potencial je ogromen. Gospodinjstvo lahko včasih z lastno proizvodnjo, zlasti v kombinaciji z baterijami in toplotno črpalko, pokrije vse svoje potrebe po električni energiji. Manjše projekte je običajno mogoče izvesti razmeroma hitro kot odziv na obdobja visokih cen energije.

Dejansko smo v zadnjih nekaj mesecih priča velikemu povpraševanju po strešnih sončnih panelih. Kljub temu nekateri dejavniki omejujejo hitrost izvajanja projektov proizvajalcev-odjemalcev. Trenutno se na primer pojavljajo težave z dobavo sončnih panelov in njihovih sestavnih delov. Prav tako lahko zamude povzroči pridobitev dovoljenja ter pomanjkanje znanj in spretnosti. Seveda pa tudi nimajo vsi na voljo strehe, na katero bi lahko namestili panele.

Ali to velja le za uporabo sončnih panelov? Katere druge tehnologije je mogoče uporabiti?

Strešni sončni paneli so tehnologija, ki jo izbere večina ljudi. Nekateri proizvajalci-odjemalci, ki delujejo skupaj, vlagajo tudi v druge tehnologije, kot so vetrna energija, mala hidroelektrarna ali daljinsko ogrevanje.

Katere politike EU pomagajo spodbujati proizvajalce-odjemalce?

V prenovljeni direktivi o energiji iz obnovljivih virov in direktivi o notranjem trgu električne energije so opredeljene različne vrste proizvajalcev-odjemalcev ter podrobno določene njihove posamezne pravice in obveznosti. Največja spodbuda za proizvajalce-odjemalce je prišla maja lani s predlaganim načrtom REPowerEU in njegovo pobudo za strešne sončne panele. Ta predlog vključuje pravno obveznost namestitve sončnih panelov na nove stavbe in države spodbuja k zmanjšanju birokracije, zagotavljanju spodbud in svetovanju državljanom o tem, kako postati proizvajalec-odjemalec. Resnično gre za prelomnico.

Kako lahko odjemalec energije najlažje postane „proizvajalec-odjemalec“?

To je večinoma odvisno od tehnologije, ki jo izbere proizvajalec-odjemalec, in teh je veliko. Nekdo, ki želi na primer namestiti sončne panele na svojo streho, mora računati na veliko začetno naložbo, k čemur je treba dodati še stroške načrtovanja projekta, pridobivanja dovoljenj ter včasih tudi čakanja na usposobljene strokovnjake.

Po drugi strani pa je lahko pridružitev veliki energetski zadrugi skoraj tako preprosta kot zamenjava dobavitelja energije. Čeprav obstajajo velike razlike, bo zmanjšanje teh začetnih ovir ključno za pospešitev pridobivanja novih proizvajalcev-odjemalcev.

Kateri so ključni izzivi in ovire za proizvajalce-odjemalce in kaj lahko naredijo vlade?

Ključnega pomena je jasen, stabilen in dobro razvit okvir politike. V nekaterih državah proizvajalci-odjemalci niso ustrezno vključeni v nacionalno zakonodajo in predpise, kar ustvarja negotovost pri prihodnjih interesentih. Pogosto sta ovira tudi dostop do financiranja in pomanjkanje informacij. Nacionalni ali regionalni organi lahko vzpostavijo točke „vse na enem mestu“, kjer imajo državljani dostop do informacij o tehničnih in regulativnih vidikih ter o razpoložljivi finančni podpori. Vlade bi morale obravnavati tudi vprašanje pomanjkanja znanj in spretnosti ter poklicno usposabljanje prilagoditi potrebam trga.

Katere dejavnosti na tem področju še izvaja Evropska agencija za okolje?

Trenutno zaključujemo pripravo našega novega poročila. Gre za kratko oceno o proizvajalcih-odjemalcih in mestih, ki jo bomo objavili v prihodnjih mesecih na spletu. Poročilo vsebuje analizo posebnih dejavnikov, ki vplivajo na proizvajalce-odjemalce v mestnih območjih, in načinov, kako jih lahko občine podprejo.

Javier Esparrago

Strokovnjak za okolje in energijo pri agenciji EEA

Pogovor je objavljen v glasilu agencije EEA, št. izdaje 03/2022.