Poraba v gospodinjstvih

Potrošnja blaga in storitev v državah članicah Evropske agencije za okolje je pomembno gonilo svetovne rabe virov – in s tem povezanih vplivov na okolje. Zaradi cvetoče svetovne trgovine povzroča evropska potrošnja (hrana in pijača, stanovanje, mobilnost in turizem) vse večji delež okoljskih obremenitev in vplivov po vsem svetu. Da bi dosegli znatno zmanjšanje teh učinkov, je treba spremeniti vzorce zasebne in javne potrošnje in tako dopolniti koristi, ki izhajajo iz izboljšane tehnologije in proizvodnih postopkov.

Med letoma 1990 in 2010 so se v EU-27 izdatki za potrošnjo povečali za 33 %. Države zahodnega Balkana in Turčija so doživele še večjo rast potrošnje – za 120 % oziroma 63 % v istem obdobju. Gospodinjstva porabijo dva do šest krat več kot javni sektor. Negativne posledice za okolje v Evropi potrošenih dobrin so globalne – pridobivanje virov, proizvodnja, predelava in prevoz vplivajo na druge regije.

Naše prehranjevalne navade (hrana in pijača) se odražajo v velikih obremenitvah za okolje: te povzročamo neposredno, ko se prevažamo v trgovino, shranjujemo, kuhamo in proizvajamo odpadke, pa tudi posredno s proizvodnjo, predelavo in prevozom hrane, pri čemer je slednji vidik še pomembnejši.

Kupujemo vedno več električnih in elektronskih naprav (kot so televizijski aparati, računalniki, prenosni računalniki, mobilni telefoni in kuhinjski aparati) in jih tudi hitreje zamenjamo, kot smo jih v preteklosti. Poraba električne energije v gospodinjstvih narašča. Naše hiše so vedno bolj energijsko učinkovite, vendar hkrati gradimo večje domove za manj ljudi, zato poraba energije za ogrevanje le rahlo upada. Leta 2008 je vsak evropski državljan odvrgel okrog 445 kg gospodinjskih odpadkov.

Uporaba avtomobilov in letal je v porastu, kar povečuje porabo energije in izpuste toplogrednih plinov; povečan avtomobilski promet veliko prispeva k onesnaževanju zraka, povzroča pa tudi težave s hrupom v mestih. Posledica današnjega trenda življenja na mestnih območjih z nizko gostoto prebivalstva je širjenje mest, ki povečuje rabo energije, virov, prevoza in zemljišč.

Turizem hitro narašča, potujemo pa največ z avtomobili in letali. Na turističnih destinacijah poraba vode in energije, raba zemljišč ter proizvajanje odpadkov in odpadne vode pogosto zelo vplivajo na okolje.

Politike EU

Evropska politika se je šele nedavno začela ukvarjati z izzivi netrajnostnih potrošniških vzorcev. Cilj evropskih pobud, kot sta integrirana politika do proizvodov in direktiva o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES), je bil zmanjšati vpliv proizvodov na okolje, vključno s porabo energije, v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Poleg tega politike EU s pobudo za vodilni trg spodbujajo tudi inovacijam prijazne trge. Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko Komisije iz leta 2008, ki bo predvidoma pregledan leta 2012, krepi pristope na osnovi življenjskega cikla in zelena javna naročila ter sproža nekatere ukrepe za obravnavo problema vedenja potrošnikov. Vendar pa sedanje politike, ki pogosto temeljijo na prostovoljnih instrumentih, še ne obravnavajo v zadostni meri globljih vzrokov netrajnostne potrošnje; namesto tega se raje osredotočajo na zmanjševanje vplivov.

Septembra 2011 je Evropska komisija sprejela časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri. Ta vključuje predloge za krepitev zelenih javnih naročil in za zmanjšanje okoljskega odtisa izdelkov. Njegov namen je oblikovati skupno metodologijo za ocenjevanje, prikaz in primerjanje okoljske učinkovitosti izdelkov, storitev in podjetij ter zagotoviti boljše razumevanje vedenja potrošnikov. Prav tako predlaga ukrepe za zmanjšanje okoljskih vplivov na področjih potrošnje, povezanih s hrano, stanovanjem in mobilnostjo.

Pri akcijskem načrtu za trajnostni razvoj Agenda 21, ki je bil sprejet na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED) v Riu de Janeiru leta 1992, je trajnostna potrošnja osrednjega pomena. Cilj konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20) leta 2012 je doseči dogovor o globalnem programskem okviru za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo. Veliko pobud in ukrepov se sprejme na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, na primer v okviru regionalnih strategij za trajnostni razvoj in procesov Agende 21.

Trajnostna potrošnja je skupen izziv, pri katerem morajo vsi igralci, vključno z javnimi organi, podjetji in potrošniki, prevzeti svojo odgovornost.

Dejavnosti Evropske agencije za okolje:

Delo Evropske agencije za okolje v zvezi s potrošnjo zajema:

• kazalnike: pripravljen je bil okvir kazalnikov za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo; v letu 2012 se ti kazalniki postopoma objavljajo na spletni strani Evropske agencije za okolje;
• analize in ocene: analize potrošnje in njenih okoljskih vplivov v Evropi in prek njenih meja z uporabo orodij za analizo vložkov in izložkov; ocena vpliva potrošnje na okolje (npr. Poročilo o stanju okolja (SOER) 2010, tematska ocena o potrošnji in okolju in poglavje o naravnih virih in odpadkih v strnjenem poročilu Poročila o stanju okolja (SOER) 2010).
• analizo politike: organizacijo konferenc in delavnic (npr. skupna delavnica o trajnostnem razvoju Evropske agencije za okolje in Svetovnega poslovnega sveta, na kateri je bila oblikovana vizija za trajnostni življenjski slog);
• zbirko podatkov in analiz nacionalnih politik držav članic Evropske agencije za okolje (npr. pregledi politik trajnostne potrošnje in proizvodnje po državah, 31 profilov držav na področju politik za učinkovito rabo virov in analitično poročilo o politikah za učinkovito rabo virov).

Delo Evropske agencije za okolje na tem področju podpira Evropski tematski center za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (ETC/SCP).

Obeti za prihodnost

Leta 2012 bo Evropska agencija za okolje Evropsko komisijo in Evropski parlament ter države članice Evropske agencije za okolje in sodelujoče države podprla s spletno objavo niza kazalnikov, ki merijo napredek na področju trajnostne potrošnje in proizvodnje, ter s posodobitvijo ocene o potrošnji in okolju iz leta 2010. Evropska agencija za okolje podpira tudi Svetovni vrh o trajnostnem razvoju Rio+20 z različnimi dejavnostmi na področju trajnostnega življenja, trajnostnih poslovnih modelov itd.

Sorodne povezave

• Evropski tematski center za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (ETC/SCP)
• Okoljski podatkovni center o naravnih virih in proizvodih (EDCNRP)
• Evropska komisija
• Oddelek Združenih narodov za trajnostni razvoj
• Program Združenih narodov za okolje
• Konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju 2012 (Rio+20)
• Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

• Akcijski načrt EU za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko
• Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri

• Okvir kazalnikov za trajnostno potrošnjo in razvoj
• Potrošnja in okolje – tematska ocena SOER 2010
• Evropsko okolje – stanje in napovedi 2010: strnjeno poročilo
• Skupna delavnica o trajnostnem razvoju Evropske agencije za okolje in Svetovnega poslovnega sveta
• Pregledi politik trajnostne potrošnje in proizvodnje po državah
• Učinkovita raba virov v Evropi – politike in pristopi 31 držav članic EEA in sodelujočih držav
• Pregled politik in pristopov za učinkovito rabo virov – 31 profilov držav