Urbano širjenje – okoljski izziv, ki ga Evropa zapostavlja

V danes objavljenem novem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) v Kopenhagnu je poudarjeno, da stalno in naglo urbano širjenje ogroža evropska okoljska, socialna in gospodarska ravnovesja.
 
V poročilu ‘Urbano širjenje v Evropi – zapostavljeni izziv’ je prikazano, da številne okoljske probleme v Evropi povzroča naglo širjenje urbanih območij. Globalno gospodarstvo, mednarodne prometne mreže, številne socialne, gospodarske in demografske spremembe in razlike pri načrtovanju nacionalnih zakonodaj so nekateri od glavnih dejavnikov sprememb v urbanem okolju. V poročilu je poudarjena nujnost politike na ravni EU, ki bo usklajevala in nadzirala načrtovanje.

Urbano širjenje nastopi, ko stopnja spreminjanja namembnosti zemljišč preseže stopnjo rasti prebivalstva. Po podatkih iz poročila je več kot četrtina ozemlja Evropske unije že urbaniziranega. Evropejci živimo dlje in vedno več nas živi samskih, kar povečuje potrebo po bivalnih prostorih. Potujemo dlje in porabimo več. V obdobju med 1990 in 2000 je bilo pozidanih več kot 800.000 hektarjev zemljišč v Evropi. To je območje, ki je trikrat tolikšno, kot je območje Luksemburga. Če se bo takšen trend nadaljeval, se bo že v tem stoletju urbano območje podvojilo.

Širjenje mest zahteva večjo ponudbo energije, več prometne infrastrukture in večjjo porabo  zemljišč. To škodi naravnemu okolju in povečuje emisije toplogrednih plinov, kar povzroča klimatske spremembe in povečuje hrup in onesnaženost zraka. Posledica tega je neposreden vpliv urbanega širjenja na kakovost življenja ljudi, ki živijo v mestih ali okoli njih.

“Urbano širjenje je predvsem odsev sprememb življenjskih slogov in vzorcev porabe, ne pa rasti prebivalstva. Povečane zahteve po stanovanjih, hrani, prevozu in turizmu zahtevajo vedno več zemljišč. Kmetijska zemljišča okoli mest so pogosto podcenjena in to je problem, ki omogoča širjenje na podlagi omenjenih pritiskov,” pravi profesorica Jacqueline McGlade, izvršna direktorica EEA.

“Kohezijski in strukturni skladi EU, ključni dejavniki, ki vplivajo na evropske družbe, so tudi poglavitni razlogi urbanega širjenja v Evropi. Zlasti pomemben je  vpliv financiranja, saj EU in njene države članice izpostavljajo, kako nameravajo porabiti prihodnja sredstva EU. Izrazitih sprememb bodo deležne zlasti nove države članice. Treba jim je zagotoviti politične smernice, da se izognejo okoljskim nevarnostim, ki jih lahko povzroči nenaden pritok sredstev,” pravi proesorica McGlade.

Poročilo vsebuje študije primerov iz sedmih evropskih mest, ki prikazujejo dobre in slabe pristope k urbanističnemu načrtovanju v obdobju zadnjih 50 let. Vendar je v poročilu poudarjeno, da širjenje ni pojav lokalne narave, temveč je značilno za skoraj vsa evropska mesta. V poročilu so navedeni predlogi prihodnjih ukrepov in politik, ki bi lahko rešili problem stalnega urbanega širjenja.

Sporočilo urednikom:

Ozadnje poročila
To poročilo sta pripravlila Evropska agencija za okolje in Skupni raziskovalni center Evropske komisije.

Dostop do poročila vam omogoča ta povezava: Urbano širjenje v Evropi – zapostavljeni izziv

EEA Briefing 4/2006 - Urbano širjenje v Evropi

O Evropski agenciji za okolje (EEA):

Evropska agencija za okolje ima sedež v Kopenhagnu. Cilj Evropske agencije za okolje je pomagati pri doseganju vidnih in merljivih izboljšav v okolju v Evropi tako, da oblikovalcem politike in javnosti nudi pravočasne, usmerjene, ustrezne in zanesljive informacije.

Kontaktni podatki:

Brendan Killeen               
Uradnik za stike z javnostmi
Telefon: +45 33 36 72 69           
Mobilni telefon: +45 23 68 36 71        
E-pošta: brendan.killeen@eea.europa.eu

Marion Hannerup
Vodja Oddelka za komunikacijske in skupne zadeve
Telefon: +45 33 36 71 60
Mobilni telefon: +45 51 33 22 43
E-pošta: marion.hannerup@eea.europa.eu