S čistejšim zrakom bi lahko na območju EU v letu 2019 rešili vsaj 178 000 življenj

V poročilu agencije EEA z naslovom „Vpliv onesnaženosti zraka na zdravje v Evropi“ so predstavljene posodobljene ocene o tem, kako so tri ključna onesnaževala, tj. drobni delci, dušikov dioksid in prizemni ozon, v letu 2019 vplivala na zdravje Evropejcev. V njem so ocenjene tudi potencialne koristi izboljšanja kakovosti zraka ob upoštevanju novih smernic za ravni, ki jih priporoča SZO. Poročilo prav tako meri napredek pri doseganju cilja akcijskega načrta EU za ničelno onesnaževanje, da se do leta 2030 število prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti drobnim delcem zmanjša za več kot 55 %.

• Po najnovejših ocenah agencije EEA je leta 2019 zaradi izpostavljenosti onesnaženju z drobnimi delci[1] v EU prezgodaj umrlo 307 000 ljudi. Vsaj 58 % ali 178 000 teh smrti bi lahko preprečili, če bi vse države članice EU v skladu z novo smernico SZO za kakovost zraka dosegle raven vrednosti 5 µg/m³.
• Kakovost zraka v Evropi je bila leta 2019 boljša kot leta 2018, zaradi česar je bilo tudi manj negativnih učinkov na zdravje. Zmanjševanje onesnaževanja sledi dolgoročnemu trendu, ki temelji na politikah za zmanjšanje emisij in izboljšanje kakovosti zraka.
• Akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje kot del evropskega zelenega dogovora določa cilj zmanjšanja števila prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti drobnim delcem za več kot 55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Glede na analizo agencije EEA je EU trenutno na dobri poti, da doseže cilj, saj se je število teh smrti med letoma 2005 in 2019 zmanjšalo za približno tretjino. 

„Naložbe v čistejše ogrevanje, mobilnost, kmetijstvo in industrijo zagotavljajo boljše zdravje, večjo produktivnost in višjo kakovost življenja za vse Evropejce, zlasti pa za najranljivejše. Te naložbe rešujejo življenja in pomagajo pospešiti napredek pri doseganju ogljične nevtralnosti in močne biotske raznovrstnosti,“ je dejal Hans Bruyninckx, izvršni direktor Evropske agencije za okolje.

„Dihati čist zrak bi morala biti temeljna človekova pravica. To je nujen pogoj za zdravo in produktivno družbo. Čeprav se je kakovost zraka v zadnjih letih v naši regiji izboljšala, moramo še veliko storiti, da bi dosegli ravni iz novih globalnih smernic SZO za kakovost zraka,“ je dejal regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, dr. Hans Henri P. Kluge. „V SZO pozdravljamo delo Evropske agencije za okolje, iz katerega je razvidno, koliko življenj bi lahko rešili, če bi dosegli nove ravni kakovosti zraka, istočasno pa ponuja oblikovalcem politik trdne dokaze o tem, da se je nujno treba spoprijeti s tem zdravstvenim bremenom.“

Poročilo agencije EEA je objavljeno tik pred evropskim forumom za čist zrak, ki bo potekal 18. in 19. novembra 2021. Forum združuje nosilce odločanja, deležnike in strokovnjake, da bi razmislili o razvoju in izvajanju učinkovitih evropskih, nacionalnih in lokalnih politik, projektov in programov na področju kakovosti zraka ter da bi se seznanili s tekočim pregledom pravil EU, vključno z njihovim tesnejšim usklajevanjem s smernicami SZO za kakovost zraka.

Ozadje

Onesnaženost zraka je glavni vzrok prezgodnjih smrti in bolezni ter največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi. Najpogostejši vzroki prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka so bolezni srca in kap, sledita pa jim pljučna bolezen in pljučni rak.

Direktive EU o kakovosti zunanjega zraka določajo standarde za ključna onesnaževala zraka. Te vrednosti upoštevajo smernice SZO iz leta 2005 ter premisleke o tehnični in ekonomski izvedljivosti v času njihovega sprejetja.

Podatki agencije EEA, objavljeni v začetku letošnje jeseni, so pokazali, da so v večini evropskih držav ravni onesnaženosti zraka še vedno nad zakonskimi mejami EU.

SZO je nedavno sprejela nove globalne smernice za kakovost zraka za varovanje javnega zdravja. Te smernice temeljijo na sistemskem pregledu najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov o vplivih onesnaženosti zraka na zdravje ljudi, ki kaže, da onesnaženost zraka škoduje zdravju ljudi celo pri nižjih koncentracijah, kot smo domnevali do zdaj.

Standardi EU za kakovost zraka so ključno orodje politike in tesnejše usklajevanje teh standardov s priporočili SZO, skupaj z izboljšanimi politikami za zmanjšanje onesnaževanja pri viru, bi pomenilo pomemben korak k čistejšemu zraku v Evropi.

Ocena agencije EEA o možnih koristih predvideva scenarij, po katerem bi vsa območja v EU-27, ki so leta 2019 presegala raven, navedeno v smernici SZO za kakovost zraka za drobne delce, dosegla to raven, pri čemer bi vsa druga območja ohranila koncentracije, izmerjene leta 2019. Ta scenarij in ustrezne ocene zato predstavljajo najmanjše možne koristi, ki izhajajo iz izboljšanja kakovosti zraka, pri čemer je verjetno, da bi se število prezgodnjih smrti zmanjšalo tudi na območjih, kjer je bila smernica že dosežena, a bi jim verjetno koristil tudi čistejši zrak iz okoliških območjih.

Analiza agencije EEA o vplivih na zdravje za leto 2019 je bila izvedena z uporabo funkcije odziv na koncentracijo, ki jo je priporočila SZO leta 2013, da bi bila v skladu z ocenami iz prejšnjih let, ki jih je pripravila agencija EEA. Vendar agencija EEA pričakuje, da bo svojo analizo od naslednjega leta naprej v celoti uskladila z novimi globalnimi smernicami SZO za kakovost zraka.