Občutno izboljšanje kakovosti zraka v Evropi v zadnjem desetletju ter manj smrtnih žrtev zaradi onesnaževanja

Iz poročila Evropske agencije za okolje „Kakovost zraka v Evropi – poročilo za leto 2020“ je razvidno, da je leta 2018 šest držav članic preseglo mejno vrednost Evropske unije za koncentracijo drobnih delcev (PM_2.5): Bolgarija, Češka, Hrvaška, Italija, Poljska in Romunija. Samo štiri evropske države (Estonija, Finska, Islandija in Irska) so zabeležile nižje koncentracije drobnih delcev od referenčnih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, ki so sicer strožje od evropskih. V poročilu agencija opozarja, da se mejne vrednosti kakovosti zraka, zakonsko določene na ravni EU, še vedno razlikujejo od referenčnih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, kar pa namerava Evropska komisija rešiti z revizijo standardov EU v okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje.

Nova analiza agencije EEA temelji na najnovejših uradnih podatkih o kakovosti zraka iz več kot 4 000 merilnih postaj po vsej Evropi v letu 2018.

Po ocenah agencije naj bi bila izpostavljenost drobnim delcem leta 2018 vzrok za približno 417 000 prezgodnjih smrti v 41 evropskih državah. Približno 379 000 od teh smrti je bilo zabeleženih v EU-28, od tega 54 000 zaradi dušikovega dioksida (NO₂), 19 000 pa zaradi prizemnega ozona (O₃), pri čemer je treba upoštevati, da so te tri številke ločene ocene in se ne seštevajo, da se prepreči dvojno štetje.

Poročilo agencije EEA kaže, da so evropske, nacionalne in lokalne politike ter zmanjšanje emisij v ključnih gospodarskih panogah pripomogle k izboljšanju kakovosti zraka po vsej Evropi. Od leta 2000 so se emisije glavnih onesnaževal zraka iz prometa, vključno z dušikovimi oksidi (NO_x), znatno zmanjšale, navkljub naraščanju povpraševanja na področju mobilnosti in posledičnemu povečanju emisij toplogrednih plinov v tej gospodarski panogi. Tudi emisije onesnaževal iz oskrbe z energijo so se močno zmanjšale, napredek pri zmanjševanju emisij iz stavb in kmetijstva pa je počasen.

Kot posledica boljše kakovosti zraka je leta 2018 zaradi onesnaženosti z drobnimi delci prezgodaj umrlo približno 60 000 ljudi manj kot leta 2009. Pri dušikovem dioksidu je zmanjšanje števila prezgodnjih smrti še večje, saj se je to število v zadnjem desetletju zmanjšalo za približno 54 %. Ključni dejavnik izboljšav je nenehno izvajanje okoljskih in podnebnih politik po vsej Evropi.

„Podatki agencije EEA dokazujejo, da so vlaganja v boljšo kakovost zraka naložba v boljše zdravje in večjo produktivnost vseh Evropejcev. Politike in ukrepi, ki so usklajeni z evropskim ciljem doseči ničelno stopnjo onesnaževanja, prispevajo k daljšemu in bolj zdravemu življenju ter odpornejši družbi,“ je poudaril izvršni direktor agencije EEA Hans Bruyninckx

„Dobra novica je, da se kakovost zraka izboljšuje zaradi okoljskih in podnebnih politik, ki jih izvajamo. Vendar pa ne moremo zanemariti negativne strani – število prezgodnjih smrti v Evropi zaradi onesnaženosti zraka je še vedno previsoko. Z evropskim zelenim dogovorom smo si zastavili cilj, da vse vrste onesnaževanja zmanjšamo na nič. Če želimo uspeti in v celoti zaščititi zdravje ljudi in okolje, moramo še bolj zmanjšati onesnaženost zraka in bolje uskladiti standarde kakovosti zraka s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. To bomo obravnavali v prihodnjem akcijskem načrtu,“ je dejal komisar Sinkevičius. 

Evropska komisija je nedavno objavila program za izvajanje akcijskega načrta EU za ničelno onesnaževanje, ki je del evropskega zelenega dogovora.