Naredite nekaj za naš planet, natisnite to stran samo, če je potrebno. Tudi majhen ukrep naredi ogromno razliko, kadar to stori na milijone ljudi!
Novice
Zdaj, ko je večina podnebne in energetske zakonodaje EU v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ že sprejeta, si EU in njene države članice prizadevajo za uresničitev teh ciljev, je zapisano v poročilu (Gibanja in projekcije v Evropi za leto 2023), v katerem je podrobno opisan dosežen napredek.
Okrevanje po pandemiji covida-19 je v letu 2021 prineslo povečanje emisij toplogrednih plinov, vendar pa so se te spet začele zmanjševati. Razen tega države članice poročajo o še večjih prizadevanjih za njihovo zmanjšanje do leta 2030 ter o tisočerih nacionalnih politikah in ukrepih za doseganje podnebnih in energetskih ciljev. V poročilu je sicer poudarjeno, da je mogoče opaziti nekatere spodbudne znake napredka, vendar je tudi izpostavljeno, da bo treba prizadevanja vsaj podvojiti, da bi dosegli velepotezne cilje, zastavljene za konec tega desetletja.
EU je neto emisije toplogrednih plinov, med drugim tudi v mednarodnem letalstvu, zmanjšala za 31 % v primerjavi z letom 1990, hkrati pa spodbujala gospodarsko rast. Zaradi hitro rastočih cen zemeljskega plina so se leta 2022 emisije toplogrednih plinov zmanjšale za dva odstotka, in sicer zaradi znatno manjše porabe v gradbeništvu in industrijskem sektorju, emisije iz oskrbe z energijo in prometa pa so se povečale.
Da bi dosegli cilj zmanjšanja emisij do leta 2030, se mora hitrost zmanjševanja letnih emisij toplogrednih plinov v Evropi v primerjavi z letnim napredkom, doseženim od leta 2005, več kot podvojiti, je navedeno v poročilu agencije EEA. Hitreje se morajo zmanjšati zlasti emisije iz cestnega prometa, gradbeništva, kmetijstva, industrije odpadkov in malih industrij, ki so vsi zajeti v uredbi o porazdelitvi prizadevanj o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Če želimo doseči cilje za leto 2030 iz nedavno sprejetih direktiv o energetski učinkovitosti in energiji iz obnovljivih virov, si je treba še bolj prizadevati za zmanjšanje porabe energije in povečanje obsega energije iz obnovljivih virov.
Po drugi strani pa je v poročilu prikazan tudi opazen napredek na posameznih področjih. Medtem ko sta bili vetrna in sončna energija leta 2005 v elektroenergetskem sektorju slabo prisotni, pa je leta 2022 njun delež v proizvodnji električne energije po ocenah presegel 20 %. Nedavno uvajanje uporabe sončne energije je bilo še posebno izjemno, saj se je delež te energije leta 2022 povečal za 28 %. V poročilu je bilo tudi ugotovljeno, da se je leta 2022 izjemno povečala prodaja toplotnih črpalk in da se je povečal delež električnih vozil, saj je lani znašal 22 % skupne prodaje novih avtomobilov.
Države članice so marca 2023 poročale o več kot 3 000 politikah in ukrepih za doseganje energetskih in podnebnih ciljev. Napovedujejo, da bodo leta 2030 z ukrepi, ki jih že izvajajo po vsej Evropi, dosegle 43‑odstotno zmanjšanje skupnih neto emisij toplogrednih plinov, med drugim tudi v mednarodnem letalstvu, z nadaljnjimi ukrepi, ki jih trenutno načrtujejo, pa bodo spodbudile dodatno zmanjšanje, da bo to znašalo 48 %. Lani so države članice napovedale, da bo ta delež le 41-odstoten, kar kaže na skupno povečanje prizadevanj po vsej Evropi v preteklem letu. Vendar bo to še vedno sedem odstotnih točk manj od 55‑odstotnega podnebnega cilja EU za leto 2030.
V poročilu agencije EEA je navedeno, da bo po letu 2030 razkorak med predvidenimi učinki politik in ukrepov ter cilji še večji. Poročilo navaja opozorila, da so možnosti za uvedbo pravilnih odločitev in tehnologij omejene, zato je v politikah, ki zadevajo številne sektorje, nujno treba upoštevati podnebno nevtralnost. V poročilu je zlasti poudarjeno, da je treba do leta 2050 nujno pospešiti prizadevanja na področjih prometa in kmetijstva, ki sta do zdaj pri zmanjševanju emisij zaostajala za drugimi sektorji, izpostavljen pa je tudi ključni prispevek povečanja zmogljivosti za odstranjevanje CO2 v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.
S posodobitvijo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic, katerih osnutki so na voljo od poletja 2023, in končno posodobitvijo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki naj bi bili predvidoma predloženi do 30. junija 2024, bodo države članice imele možnost, da vzpostavijo močnejše politike in ukrepe ter dosežejo zastavljene cilje. V poročilu je navedeno, da sta posodobitev teh načrtov in hitro izvajanje ukrepov, sprejetih na ravni EU, ključna za doseganje ciljev.
Agencija EEA je objavila tudi svoje , v katerem je predstavljeno trenutno stanje nacionalnih prilagoditvenih politik. Obe poročili sta bili objavljeni hkrati v okviru ocene napredka EU na področju podnebnih pravil, v okviru katere se obravnavajo prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v državah članicah EU.
Do you want to know more about the EU's progress towards its 2030 climate and energy goals?
Explore our Climate and Energy platform
© Image by Manh Ngoc Nguyen, Well with Nature /EEA
For references, please go to https://eea.europa.eu./sl/highlights/emisije-toplogrednih-plinov-v-eu or scan the QR code.
PDF generated on 13.11.2024 01:46
Engineered by: EEA Web Team
Software updated on 26 September 2023 08:13 from version 23.8.18
Software version: EEA Plone KGS 23.9.14
Akcije dokumenta
Deli z drugimi