Preoblikovanje sprememb v prehod

Naše družbe se srečujejo z velikimi tveganji, povezanimi z okoljem, kot so podnebne spremembe, zmanjševanje biotske raznovrstnosti in izčrpavanje naravnih virov. Prav tako lahko opazimo, da so številne okoljske težave medsebojno povezane ter zakoreninjene v naših družbenih in gospodarskih sistemih. Tako na primer onesnaženost zraka vpliva na človeško zdravje, poleg tega pa je tudi dejavnik, ki vpliva na podnebne spremembe in odpornost ekosistemov. Za spopadanje s to težavo se moramo osredotočiti na naš prehrambni, prevozni in energetski sistem ter onesnaženje zraka po vsem svetu.

Jasno je, da taki sistemski izzivi zahtevajo celovite odzive in dolgoročna prizadevanja. Nekateri programi za usmerjanje prehoda Evrope v nizkoogljično družbo se že izvajajo. V predlogu sedmega okoljskega akcijskega programa je Evropska unija zastavila svojo dolgoročno vizijo do leta 2050, ki se osredotoča na nizkoogljično družbo. Druge pobude, kot sta Evropa 2020 in Podnebno-energetski paket, določajo vrsto ciljev do leta 2020, vključno s trajnostno gospodarsko rastjo, zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, povečanjem energetske učinkovitosti in obnovljivo energijo.

Usklajevanje našega dela

Na Evropski agenciji za okolje v celoti podpiramo dolgoročne cilje Evropske unije in se bomo v novem večletnem programu (2014–2018) zavezali, da bomo za njihovo doseganje zagotovili največjo mogočo podporo.

Naša mreža za opazovanje okolja nam omogoča edinstveno priložnost za analizo okoljskih vplivov na te družbene in gospodarske spremembe. Naše delo temelji na zbiranju in ocenjevanju podatkov, ki jih sporočijo naše države članice in mreže. Osredotočamo se tudi na širše sistemske izzive ter evropske in svetovne trende.

V celotnem obdobju načrtovanja bomo še naprej krepili te glavne dejavnosti, da bi interesnim skupinam zagotovili visoko kakovost znanja. Prav tako bomo nadalje razvijali zmožnost odkrivanja nastajajočih težav in njihovega povezovanja s trenutnimi usmeritvami politike.

Seveda lahko te cilje dosežemo le s krepitvijo sodelovanja, dialoga in zmožnosti soustvarjanja znanja pri zbiranju podatkov z državami članicami, interesnimi skupinami in institucionalnimi partnerji.

Upamo, da bomo s posredovanjem tega znanja oblikovalcem politik in ključnim interesnim skupinam pomagali utrditi smer sprotnih sprememb ter jih voditi v prehod v nizkoogljično in trdno družbo, za katero je značilna učinkovita raba virov.

Izzivi za prihodnost

Na evropski ravni bo eden od prihodnih izzivov zagotoviti vedno učinkovitejše politike in njihovo boljše izvajanje. Drug izziv bo preprečiti dolgoročno omejevanje na netrajnostni prevozni, energetski, stanovanjski in prehrambni sistem. Ocenjevanje morebitnih vplivov različnih poti prehoda nam bo omogočilo, da bomo po potrebi sproti prilagajali svojo usmeritev. Za oba zgornja izziva pa je bistvena dobra zbirka znanja.

Enako je na institucionalni ravni. Na podlagi dvajsetletnih izkušenj bomo morali nadaljevati oblikovanje in, kadar bo to potrebno, prilagajanje notranjih struktur, da bomo se bomo prilagodili potrebam interesnih skupin in jih zadovoljili. Ob tem bodo morala biti orodja, ki jih uporabljamo pri ustvarjanju in posredovanju okoljskega znanja, vedno bolj zanesljiva, prilagodljiva in inovativna,da bomo vedno pripravljeni zagotoviti potrebno znanje, takoj ko bo to potrebno.

Hans BRUYNINCKX
Izvršni direktor

Uvodnik je bil objavljen v številki 2013/1 glasila Evropske agencije za okolje, oktobra 2013