naslednji
prejšnji
zadetki

Novice

Onesnaževanje, prekomerna raba in podnebne spremembe ogrožajo odpornost v zvezi z vodo v Evropi

Spremeni jezik
Novice Objavljeno 18.11.2024 Zadnja sprememba 18.11.2024
4 min read
Photo: © Stefano Scagliarini, My City /EEA
Onesnaževanje, degradacija habitatov, vplivi podnebnih sprememb in prekomerna raba sladkovodnih virov ogrožajo evropska jezera, reke, obalne vode in podzemne vode kot še nikoli doslej. Glede na največjo oceno zdravja evropskih vodnih teles, ki jo je danes objavila Evropska agencija za okolje (EEA), Evropa ne dosega ciljev za izboljšanje zdravja voda v skladu s predpisi EU. Boljše gospodarjenje z vodami je ključno za izboljšanje odpornosti v zvezi z vodo, zmanjšanje pritiska nanjo ter zagotovitev, da imajo evropski državljani, narava in industrija dovolj kakovostne vode.

This product has been translated for convenience purposes only using the services of the Centre of Translation for the bodies of the EU. While every effort has been made to ensure accuracy and completeness, we cannot guarantee it. Therefore, it should not be relied upon for legal or official purposes. The original English text should be considered the official version.

 

Glede na poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom Europe’s State of Water 2024: the need for improved water resilience (Stanje voda v Evropi leta 2024: potreba po boljši odpornosti v zvezi z vodo) površinske in podzemne vode najbolj obremenjuje kmetijstvo. Po podatkih držav članic, ki same izvajajo spremljanje, je to posledica rabe vode in onesnaževanja zaradi intenzivne uporabe hranil in pesticidov. Kmetijstvo je daleč največji neto porabnik vode v Evropi in brez sprememb praks se bo povpraševanje po namakalnem poljedelstvu zaradi podnebnih sprememb verjetno še povečalo.

Poročilo Evropske agencije za okolje kaže, da na evropske vode in vodne ekosisteme kljub določenemu napredku še vedno močno vplivajo kemikalije, predvsem onesnaževanje zraka zaradi proizvodnje energije iz premoga ter razpršeno onesnaževanje s hranili in pesticidi iz kmetijstva. Zelo razširjena je tudi degradacija habitatov. Dodaten izziv za zaščito vodnih ekosistemov predstavljajo podnebne spremembe, ki spreminjajo vremenske vzorce in še povečujejo pritiske na vodne vire in upravljanje z njimi. 

Po podatkih držav članic EU je le 37 % evropskih vodnih teles površinskih voda doseglo „dobro“ ali „visoko“ ekološko stanje, ki je merilo zdravja vodnih ekosistemov, v skladu z okvirno direktivo EU o vodah, in le 29 % jih je v obdobju 2015-2021 doseglo „dobro“ kemijsko stanje.

 

Zdravje evropskih voda ni dobro. Naše vode se soočajo z vrsto izzivi, kakršnih še ni bilo in ki ogrožajo evropsko varnost voda. Okrepiti moramo prizadevanja za obnovitev zdravja naših dragocenih rek, jezer, obalnih voda in drugih vodnih teles ter zagotoviti, da bo ta življenjsko pomemben vir odporen in varen tudi za prihodnje generacije.

Leena Ylä-Mononen
Izvršna direktorica Evropske agencije za okolje


Doslej omejen napredek

Države članice so z ukrepi, ki so jih sprejele, uspele preprečiti nadaljnje poslabšanje stanja voda EU, saj so bila odpravljena nekatera kemična onesnaženja in izboljšani obeti za nekatere vrste, kot so školjke in raki, vendar od zadnjega cikla spremljanja ni bilo opaziti splošnega izboljšanja.

Podzemne vode v Evropi so v boljšem stanju kot površinske, saj jih je 77 % v dobrem kemijskem stanju. Kar zadeva oskrbo, pa je 91 % podzemnih voda v dobrem količinskem stanju. Vendar pa je onesnaževanje s pesticidi in hranilnimi snovmi še vedno težava. Podzemna voda je ključni vir naše pitne vode, ki jo potrebujejo okolje, kmetijstvo in industrija.

Rok za dosego dobrega stanja površinskih in podzemnih voda, določen v okvirni direktivi EU o vodah, je bil leto 2015, najpozneje pa leto 2027. Glede na trenutni napredek ta rok ne bo dosežen.

 

Nadaljnji koraki

Evropsko odpornost v zvezi z vodo je mogoče izboljšati. Ključna za reševanje problema pomanjkanja vode v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih sta zmanjšanje rabe vode in izboljšanje učinkovitostiDoločanje ciljev, osredotočenih na varčevanje z vodo ali zmanjšanje povpraševanja, lahko pripomore k spodbujanju ukrepov in olajšanju spremljanja napredka pri doseganju odpornosti v zvezi z vodo. Za izboljšanje gospodarjenja z vodo so potrebne tudi najnovejše in pravočasne informacije o količini in kakovosti vode.

Pritiske je treba zmanjšati. Onesnaževanje je treba preprečevati v skladu s cilji akcijskega načrta EU za ničelno onesnaževanje. Kratkoročno je treba zmanjšati rabo in preprečiti izpuste škodljivih snovi in hranil v vodo.

Obnova narave ali ponovno povezovanje rek in njihovih poplavnih območij ter obnavljanje mokrišč in šotišč lahko privede do bolj zdravih, biološko raznolikih sladkovodnih ekosistemov, ki lahko zagotavljajo kakovostno vodo, hkrati pa shranjujejo ogljik in blažijo vpliv ekstremnih vremenskih dogodkov.

 

O poročilu

Poročilo agencije EEA predstavlja največjo oceno zdravja evropskih vodnih teles in zajema več kot 120 000 površinskih vodnih teles in 3,8 milijona km2 površin podzemnih voda v EU in na Norveškem. Poročilo temelji na podatkih iz 19 držav članic EU. Zajema 85 % površinskih vodnih teles in 87 % površine teles podzemne vode v EU-27.

Vsi ključni rezultati in sporočeni podatki o državah članicah EU in Norveški so na voljo v informacijskem sistemu WISE za sladke vode.

Poročilo agencije EEA dopolnjuje tudi prihajajočo oceno Evropske komisije o tretjem načrtu upravljanja povodij in drugem načrtu za obvladovanje poplavne ogroženosti, v kateri bo ocenjeno stanje izvajanja okvirne direktive o vodah in direktive o poplavah v EU.

Permalinks

Geographic coverage

Temporal coverage

Topics

Akcije dokumenta