Metulji ali ekonomsta rast? Evropa ima lahko oboje!

Nova ocena Evropske agencije za okolje kaže, da globalno povpraševanje po naravnih virih za prehrano, oblačila, nastanitev in prevoz ljudi pospešeno narašča. To naraščajoče povpraševanje po naravnem kapitalu se kaže v povečanem pritisku na ekosisteme, gospodarstva in socialno kohezijo v Evropi in drugod. Vendar pa poročilo SOER 2010 hkrati potrjuje, da dobro zasnovane okoljske politike še naprej izboljšujejo okolje v Evropi, ne da bi pri tem zmanjševale njen potencial rasti.

„Porabimo več naravnih virov, kot to dopušča ekološka stabilnost. To velja tako za Evropo kot tudi za celotni planet. Podnebne spremembe so bile doslej najvidnejši znak nestabilnosti, vendar pa vrsta globalnih trendov napoveduje, da se bodo v prihodnosti pojavila mnogo večja sistemska tveganja za ekosisteme. Narava sedanje finančne krize bi nas morala spodbuditi k premisleku“, pravi prof. Jacqueline McGlade, izvršna direktorica Evropske agencije za okolje.

Popoln premik k zelenemu gospodarstvu, ki ga odlikuje učinkovita raba virov, zahteva, da se pri sprejemanju odločitev o proizvodnji, potrošnji in globalni trgovini v celoti upoštevajo vsi okoljski viri – biotska raznovrstnost, zemlja, ogljik, reke, morja in zrak, ki ga dihamo.

„Hitrih rešitev ni, temveč morajo zakonodajni organi, podjetja in državljani sodelovati in poiskati inovativne načine za učinkovitejšo rabo virov. Seme za prihodnje ukrepe obstaja: pred nami je naloga, da mu pomagamo pognati korenine in uspevati“, zaključuje ga. McGlade.

Poročilo SOER 2010 poudarja tudi boljše razumevanje povezav med podnebnimi spremembami, biotsko raznovrstnostjo, rabo virov in zdravjem ljudi, ter pojasnjuje kako lahko orodja, kakor so prostorsko načrtovanje, reforma ekološkega davka, preprečevanje onesnaževanja, previdnostni ukrepi in okoljsko računovodstvo podprejo pristop za njihovo upravljanje, ki temelji na naravnem kapitalu.

Ključne ugotovitve in priporočila

• Podnebne spremembe: Evropska unija je dosegla napredek pri zmanjševanju emisij in povečevanju rabe obnovljivih virov energije. Emisije v EU-27 so leta 2009 za 17 % nižje od ravni leta 1990 in s tem zelo blizu skupnega cilja zmanjšanja emisij za 20 % do leta 2020. Vendar pa trendi niso pozitivni v vseh sektorjih. Emisije iz prometa v EU-27 so se med letoma 1990 in 2008 povečale za 24 %.

• Prilagajanje podnebnim spremembam: Tudi če Evropa doseže vse svoje cilje glede zmanjševanja emisij in se svetovni voditelji na razgovorih o podnebju, ki zdaj potekajo v Cancunu v Mehiki, dogovorijo o jasnih ukrepih, se bo morala Evropa kljub temu prilagajati obstoječim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb. Pri soočanju s temi izzivi je lahko v pomoč namensko upravljanje naravnega kapitala.

• Biotska raznovrstnost, ekosistemi in zdravje ljudi: Mreža zaščitenih območij Natura 2000, ki zdaj pokriva okrog 18 % površine EU, je pomagala zaščititi ogrožene vrste in ohraniti zelene površine, namenjene za prostočasne dejavnosti. Zakonodaja o kakovosti zraka in vode je zmanjšala pritisk na biotsko raznovrstnost in ljudi. Po drugi strani pa so intenzivnejša raba zemljišč, krčenje habitatov in čezmerni ribolov onemogočili, da bi EU dosegla svoj cilj glede zaustavitve zmanjševanja biotske raznovrstnosti do leta 2010.

• Integralne rešitve z globalno razsežnostjo: Poročilo SOER 2010 nas s prikazom številnih povezav med različnimi izzivi, okoljskimi in drugimi, spodbuja k povečevanju števila integralnih ukrepov, ki segajo na različna politična področja, ki se spopadajo s temi izzivi, s čimer se lahko dosežejo hitrejše izboljšave in največje možne stranske koristi (npr. blaženje podnebnih sprememb in istočasno izboljšanje kakovosti zraka).

• Učinkovitost virov: Hrana, energija in zanesljiva oskrba z vodo so ključna vodila rabe zemljišč, ker so si povpraševanja, ki čedalje bolj rastejo, po navadi nasprotujoča (npr. povpraševanje po prehrani, krmi in gorivu). Okoljsko računovodstvo in oblikovanje cen, ki v celoti upoštevata vplive rabe virov, sta bistvena za usmerjanje gospodarstva in potrošnikov k večji učinkovitosti virov.

• Vključenost državljanov: Samo politika ne more zaustaviti okoljskih trendov ali jih obrniti v nasprotno smer. Z vključevanjem državljanov v zbiranje podatkov in spodbujanjem ljudi prek socialnih medijev moramo povečati število posameznikov, ki so pripravljeni zmanjšati svoj vpliv na okolje.

Uredniške opombe

SOER je vodilno poročilo Evropske agencije za okolje, ki se objavi vsakih pet let in zagotavlja informacije o stanju okolja Evrope, okoljskih trendih in izgledih, vključno z opisom vzrokov, vplivov in možnih odzivov. Poročilo SOER 2010 sestavljajo štirje glavni elementi: (i) tematske ocene ključnih okoljskih vprašanj (podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, raba zemljišč, onesnaževanje zraka, morsko okolje, potrošnja itd.), ki jih spremljajo ustrezna dejstva in trendi, (ii) ocena globalnih megatrendov, ki vplivajo na okolje Evrope, (iii) nacionalne okoljske ocene in (iv) integrirana sinteza.

Vsa poglavja poročila SOER so na voljo v spletni obliki na naslovu www.eea.europa.eu/soer.

O Evropski agenciji za okolje (EEA)

Sedež Evropske agencije za okolje je v Kopenhagnu. Namen agencije je pomagati pri doseganju pomembnih in merljivih izboljšav okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, ciljnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politike in javnosti.

Države članice EEA: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Združeno kraljestvo. Šest držav Zahodnega Balkana je sodelujočih držav: Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija. Te dejavnosti sodelovanja so vključene v omrežje Eionet in podpirajo dejavnosti Komisije za stabilizacijsko-pridružitveni postopek držav Zahodnega Balkana.

Kontaktne informacije

Za vprašanja medijev: